6666
Preluknjan od izkustev,
se zvalim po hribu,
čez vse drobne kamenčke,
peklensko ostre.
Drgnejo se mi ob kožo,
bliska se mi pred očmi od skelenja,
ampak saj ni važno,
ker vendarle se kotalim
in kotalim
in kotalim ...
(... in takšen bi bil Sizif, če bi namesto skale navzgor, kotalil sebe navzdol ...)
;)
!
:)
Všeč mi je, ne le zaradi jasne podobe in občutja, tudi zaradi tega, ker si uspel z malo besedami zaobjeti težko občutje hipersocializacije - ko je dovolj izkušenj, se kotaljenje kar zgodi ... čestitke,
Ana
Oooo, nepričakovano ...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: naprimerjanez
- 23. 06. 2015 ob 20:22
- Prebrano 871 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 349
- Število ocen: 8