
Kadar govoriš, skleni roke
.….….….
Kako velike čekane imaš!
Bleščeče in brušene ob kosteh
na vrvici okrog vratu.
Jaz pa v gosti sapi
...............
lovim tvoje pobegle besede
in si jih črkujem v ogrlico
od malega a do velikega o
okrog mojih malih možganov.
Pravi okrasek si naredila z grafično podobo te pesmi, v kateri se prikazuje zobovje na ogrlicah in nevešče razbiranje besed (skozi davnino ali daljino) - ena od možnih interpretacij, jih je pa še več, kot smo pri tebi vajeni - zanimiva, čestitke,
Ana
Hvala, Ana.
Lep pozdrav, Silvana
Hmm, zgleda, da so tukaj moderne hermenevtične koralde.
Mhm, koralde so mi zanimiv artefakt že od sive pradavnine dalje. Luštno je razmišljati, kakšne zgodbe taki oveski (na okostjih ali na koži) pripovedujejo, kot tudi o njihovi simbolno-vplivanjski moči, težnji ali vsaj želji: vpliv koralde na človekov razvoj od pamtiveka dalje. Kot je koralda z obeski metonimija za večjo celoto, pravzaprav za odsotnost izvorne celote, je tudi jezik mogoče na poti k celostnemu razumevanju (realnosti, logosa ?). Večini verjetno ne uspe mimo ali okrog specifike svoje subjektivnosti, temveč zagazi skoznjo, kot to prikazuje lacanovska koraldica:

Tu pa je še ena vrsta koralde, ki si jo posameznik prizadeva skleniti, toda brez posredovanja jezika. Nekateri upodabljajo enso s sklenjeno krožnico (kot ouroboros), drugi pa puščajo krožnico nesklenjeno oz. s praznim mestom ali prehodom:

Zdi se mi, da gre pri zenbudistih za kvantni preskok onkraj (subjektivno specifičnega ali patološkega) spoznavno-hermenevtičnega kroga. Imajo zenbudisti torej z vidika metodologije najbolj znanstveni (čeprav nekognitivni in iracionalni) pristop k spoznanju/uvidu/občutenju objektivne realnosti?
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Jupiter! Silvana Orel Kos
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!