Kadar govoriš, skleni roke
.….….….
Kako velike čekane imaš!
Bleščeče in brušene ob kosteh
na vrvici okrog vratu.
Jaz pa v gosti sapi
...............
lovim tvoje pobegle besede
in si jih črkujem v ogrlico
od malega a do velikega o
okrog mojih malih možganov.
urednica
Poslano:
19. 06. 2015 ob 21:28
Spremenjeno:
19. 06. 2015 ob 21:29
Pravi okrasek si naredila z grafično podobo te pesmi, v kateri se prikazuje zobovje na ogrlicah in nevešče razbiranje besed (skozi davnino ali daljino) - ena od možnih interpretacij, jih je pa še več, kot smo pri tebi vajeni - zanimiva, čestitke,
Ana
Hvala, Ana.
Lep pozdrav, Silvana
Hmm, zgleda, da so tukaj moderne hermenevtične koralde.
Poslano:
25. 06. 2015 ob 11:25
Spremenjeno:
25. 06. 2015 ob 11:25
Mhm, koralde so mi zanimiv artefakt že od sive pradavnine dalje. Luštno je razmišljati, kakšne zgodbe taki oveski (na okostjih ali na koži) pripovedujejo, kot tudi o njihovi simbolno-vplivanjski moči, težnji ali vsaj želji: vpliv koralde na človekov razvoj od pamtiveka dalje. Kot je koralda z obeski metonimija za večjo celoto, pravzaprav za odsotnost izvorne celote, je tudi jezik mogoče na poti k celostnemu razumevanju (realnosti, logosa ?). Večini verjetno ne uspe mimo ali okrog specifike svoje subjektivnosti, temveč zagazi skoznjo, kot to prikazuje lacanovska koraldica:
Tu pa je še ena vrsta koralde, ki si jo posameznik prizadeva skleniti, toda brez posredovanja jezika. Nekateri upodabljajo enso s sklenjeno krožnico (kot ouroboros), drugi pa puščajo krožnico nesklenjeno oz. s praznim mestom ali prehodom:
Zdi se mi, da gre pri zenbudistih za kvantni preskok onkraj (subjektivno specifičnega ali patološkega) spoznavno-hermenevtičnega kroga. Imajo zenbudisti torej z vidika metodologije najbolj znanstveni (čeprav nekognitivni in iracionalni) pristop k spoznanju/uvidu/občutenju objektivne realnosti?
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Jupiter! Silvana Orel Kos
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!