Poletje neslišno šepeta
iz prvih razpok.
Med vročo sapo
diha zorenje.
Utripi
še pokončnih bilk
neutrudno lovijo
višino, širino
in barvo
ne vedoč,
da zares šteje le okus-
ta ostaja tudi
za zaprtimi očmi.
Pri zadnjem delu pesmi sem malo skeptična, pa bi prosila za kakšno mnenje.
zapisano sicer zajema to kar sem želela, a sprašujem se, če ni konec preveč "obrabljen", klišejski...?
Bi morda bilo bolje:
Nevedoč,
da zares šteje le okus-
ta omamlja
tudi v hladu noči.
Tudi tako bi bilo povedano kar sem želela..
Vsako mnenje je dobrodošlo.
Lp Neni
Neni, morda le kot predlog:
nevedoč,
da se nas,
ko zapremo oči -
dotakne le okus
Prav lep pozdrav
Dimitrij
Pozdravljen Dimitrij,
najprej hvala za tvoj odziv. Tvoj predlog mi je sicer všeč, a mislim bi se z njim oddaljila od tega, k čemu sem strmela in bralcem bi zožala pogled.. zato bom vseeno pustila bolj odprt konec. kdor koli lahko zori in pušča okus pri komerkoli...
še enkrat hvala za pozorno branje in dober namen,
bodi lepo, neni
Seveda, Neni. Naj ga vsak začuti v pesmi. Tako je tudi prav.
Lepo te pozdravljam
Dimitrij
Menim, da je že prva vezija zaključka pesmi učinkovita - daleč od klišeja in lepo umeščena v kontekst,
dva škratka
. biljka>>>> bilka!
nevedoč >>> ne vedoč
drugače pa - super pesem, polna slutnje rasti, poletnega vzdušja in predanosti trenutku, daleč od slutnje jeseni, ki morda čaka na drugo pesem ...
LP, lidija
Hvala Lidija za pozorno branje in razlago. Ostaja prva verzija...
popravljam pa škratke... in upam na čim prejšnji utrinek za slutnjo jeseni :)
Lep večer, neni
Lidija, še enkrat hvala za podčrtanje. :)
Neni super in čestitke za podčrtanje
lp, M
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Neni
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!