Giselle CIV (Ko se dela dan)

so že prinesli vence, Sofija

živopisanih barv in meni tako ljube

iz sončnic in marjetic s pridihom jasmina

oprosti mi, ampak te rožice so preveč prijazne, saj veš

in me kar ne spustijo iz objema

kako se bom rešila Ljubezni, Sofija

izberi le primerno žival, Giselle

kačo, vrano, mogoče strupenega pajka

ki spleta verze okrog popuščenih vej

 

so že prinesli sveče, Sofija

vitke in dolge, kot balerine

ki v ožganih jutrih poplesujejo na zgubanih klopeh

 

so že prinesli kadilo, Sofija

mehko in pekoče

v nosnicah tisočerih ur, ki jih vpletam v groteskno zgodbo

ko je seznam predolg 

da bi se objela na trgu

in sem le prelestno spodnje perilo na robu predala

ki se predaja zasneženemu mrku 

 

so že zagrnili zavese, Sofija

težke in vinsko rdeče, prepojene s potom in solzo

strupeno, ki se vije skozi ožilje

razklepa stegna

in pesni epitaf na grajsko obzidje

 

so že prinesli prigrizke, Sofija

po mučnem podihavanju med vulkanskimi slovesi

so brbončice lačne in željne slanega dotika

 

so že prinesli vino, Sofija

to bo le zame

zame zame zame

daj mi ga

da v sanjah z mačetami ubijem zdravilca

sheeba

Ana Porenta

urednica

Poslano:
16. 06. 2015 ob 21:47

Ko se dela dan po večni zatemnitvi, kjer ostaja prehodnost bitij, dialog, ki se nadaljuje znotraj preživelega in ohranja mrtvega pri življenju - v sebi ... kar težko je dihati in to pogrebno obredje še poglablja dokončnost ... čestitke,

Ana

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

sheeba
Napisal/a: sheeba

Pesmi

  • 13. 06. 2015 ob 07:54
  • Prebrano 779 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 396.65
  • Število ocen: 9

Zastavica