sam v jeziku
kako lahko govoriš ta jezik
vsaka beseda je kot usmrtitev
počasna in črna
dokončno siplje moko z rokava
in trdi da ni volk
leče padajo z nosu
in gledajo za tabo
ko bredeš v črko in iz nje
monotono tuliš v barve
da bi se nalezel deževnice
in se naučil brati
a veš kako vihari omara brez besed
kako se prazni koža
zavita v pesemski papir
kako klije zgodba iz gub
svilene venere
kako se vračajo začetki
in kot pastirski psi
lovijo stavke v ogrado
a slišiš jok zaprtih povesti
na gruntu slanih mornarjev
korake klicajev ki udarjajo
po parketu in luknjajo
babičin prtiček
vzdihe nočnih tramvajev
na poletu skozi naslov
z malo začetnico
a sploh veš
kako sam si v jeziku
complimenti, madame :) itak da - za vse tvoje pesmi
Kaj vse povzroči beseda, če je izgovorjena in koliko šele, če je zamolčana ... pa tisti presledki in premolki in vse vesoljstvo zveri v glavi izrekovalca, v glavi bralca, v žebljih ločil in pohištvu besed ... čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
- 31. 05. 2015 ob 14:59
- Prebrano 975 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 734.2