V tišini glasnega branja najdena obmolkla pesem (himna ljubezni)
Ženska sem.
Tvoj mag. In tvoja kača.
Z vzporedniki in poldnevniki te prepredam.
Te klešem. Kot zamaknjen kipar.
Kot bog te raztezam iz središča navzven.
Ženska sem.
Tvoja sova. Ki najbolje vidi opolnoči.
Tvoj mistik. Vešča, ki ti sedam v srce.
Ker so tam zvezde svetle. In ptice. In maj.
Iz tebe, ki poganjaš iz mene korenine,
izraščam neskončnost vejic in vej.
Ljubim tistih 10.000 cvetnih listov izza tvojega čela.
Ljubim najine dlani, v katerih znava ustvarjati zvezde.
V katerih pleteva božje brez meja,
polno dišečih vrtov, mostov skozi čas in počasnosti sanj.
Ženska sem.
Tvoj energijski blodnjak.
Tvoj samec v desnem krilu pljuč. In tvoja samica v levem.
Tvoj možnarček čudnih zeli, s katerim ti pomagam biti voda.
Ti spiham brezdvomne vdihe.
Iz popka ti z usti izsesavam štiri reke. Štiri strani najinih nebes.
Ti brizgam besede dvospolnih bogov. In par počasnih belih golobic.
Odstranjujem ti skorjo. Odstranjujem oklep.
Na svileno kožo ti prilepljam svet, ki si naju hoče osmisliti po svoje.
In ukročene živali v službi besed.
Kot jugozahodnik ti tipam razdalje. Se vrtim okoli tvoje osi.
Ti obračam navzven kosti. In nema plezam po tvojih stegnih.
Ženska sem.
Tvoje roke, iz katerih veje ena sama hvaležnost.
Tvoje lopatice sem, iz katerih rastejo krila in tistih šest smeri za vpijanje zvezd.
Ščipam tvojo gosto snov in vse tvoje prosojnosti.
In kožo, ki vpija vase medlo nevidnost iz sanj.
In potem ...
Tako na dolgo...
Pošiljava srcu kri.
Izčrpano in navdahnjeno od ljubezni.
Si puščava umivati sence.
Se razlivava drug po drugem kot madež nevidne snovi.
Kot fetalni spomin, nežno pritisnjen k tlom.
Drug drugemu sva blagoslov.
In potem ...
Tako na dolgo ...
Si raztezava čas.
Da nama ne zastruplja korakov.
Da nama pušča biti to, kar sva vedno bila, bova in sva:
obojestranska duša
v središču najinega sveta.
Poslano:
31. 05. 2015 ob 17:55
Spremenjeno:
31. 05. 2015 ob 17:57
Po treh dooooolgih letih, pri nas bi rekli čičkih (ne me vprašat, zakaj), se oglašam...Mogoče je bil molk tolikšen zaradi nekakšne blokade, ki se je pa recimo da z letošnjim letom odprla. Pesem je nastajala ob prebiranju knjige...Ki so meni tako ali tako najboljši navdih.
Pozdravljam čisto vse pesem.sijevce, sploh pa tebe Ana in tebe Gregor.
O, presenečenje, in to lepo! Hvala za pozdravčke ;)
Ma kako zmoreš iz ljubezni (ah, kako se je izogibamo in se bojimo njene preizrabljenosti v poeziji) iztisniti tako naraščajočo hvalnico, da kar zapre sapo - ko se zazdi patetična, te porine v ralnost, ko se ti zazdi erotična, te presvetli v duhovno, ko se ti zdi tvoja, je od vseh ... oda posebni dvojini, čestitke,
Ana
Poslano:
13. 07. 2015 ob 10:34
Spremenjeno:
13. 07. 2015 ob 10:35
Hvala, Ana, navadno ne pišem glih takih panegirikov ljubezni, ravno zaradi tistega, kar si omenila, vendar je ta prišla skozme sama zase in sem jo pustila takšno, kakršna je, kar se mi malokdaj zgodi. navadno pilim in pilim in skoraj preizpiljujem zadeve, da izgubijo svojo začetnost, ta je pač takšna. hvala jur-u za prevod. in spet en lep pozdravčič do nadaljnega :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: patra
- 31. 05. 2015 ob 17:53
- Prebrano 978 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 456.7
- Število ocen: 12