VSEVIDNA SLEPOTA
Manj ko gledam, več vidim,
če si slep si vseviden
to ni kazen narave,
ampak krepkost duha.
Nevidnosti je na sledi sluh in dotik,
izza njiju se tiho plazi večna želja po ljubezni,
ki si po objemu utrjuje položaj.
Ljudje smo se izruvali iz zemlje,
nismo statični kot so drevesa,
postali smo nekaj vmesnega,
da lažje služimo drug drugemu.
Ogrevani smo od Njega preko sonca,
a zemlja je mati, ki nas hrani in ohranja.
Tako razmišlja čustvenost človeka,
kateremu je vid pregnan,
da bi lažje razumel pomen življenja.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: tomi
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!