SAMA SEBI KAMEN

V to pesem ne bom

skrila nikogar,

zato se, prosim,

ne iščite v njej.

Je le postružek

nekdanjih skomin,

ki še vedno ne zna

živeti naprej.

Živeti nazaj

pa se tudi ne da.

Zato visi na laksu

med trnkom in ribo

in upa, da se bo medtem

izlevila v ostrigo

in v sebi zavistno –

my preciousssss

zredila kamen,

ki bo blestel in žarel

in bo ves omamen.

Ne ve pa, ta pesem,

da ima kamen

stranske učinke,

da bo zaradi njega

potonila v mulj,

kjer jo bodo požrle

male mešinke.

 

V tej pesmi torej

ni nikogar, ničesar,

in če kdaj bo,

bo le kamen,

poniknjen na dno.

Aleksandra Kocmut - Kerstin

koni

Poslano:
31. 07. 2015 ob 09:25

pozdravljena, Kerstin;

...še ena iz tvoje zakladnice bogatih misli in besed, vpetih v melodijo pesmi...

lep dan ti želim,

koni

Zastavica

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Poslano:
31. 07. 2015 ob 17:54

Začetek ... in konec. :)

Hvala, koni.

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Aleksandra Kocmut - Kerstin
Napisal/a: Aleksandra Kocmut - Kerstin

Pesmi

  • 31. 07. 2015 ob 03:42
  • Prebrano 751 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 455
  • Število ocen: 14

Zastavica