Umik

Čakajoče je stisnjeno v veter
na koncu ulice,
pravijo ji, da je slepa.

Če se zmore reinkarnirati neživo
si deliva življenje

Njen konec
je pregrajen s cipresami,
pritrjen z železnino,
izpod grmičevja
hlastajo nosnice
ostanke crkovine.

Stvari imajo kriva imena.
Niso jim vedno prav.

Čakajoče zabrede
v trničje
na koncu ulice,
imenujejo jo zapuščena,
a je vzeta
nuji rok

plevelnato divja
sem jo imenovala.

lorellia

Komentiranje je zaprto!

lorellia
Napisal/a: lorellia

Pesmi

  • 12. 05. 2015 ob 10:32
  • Prebrano 700 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 167.44

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!