Danes se, povsem breznog, le stežka plazim.
A še včeraj, sem bil tako zelo velik.
Takrat sem v sebi hranil že vse.
Tvoje zloščene zvezde.
In čez dan, celo nabreklo sonce.
Če sedaj hočem k tebi,
moram hlapeti.
Dokler ne postanem neznatna sraga,
ali pa komaj zaznavna,
lebdeča para.
Precej manjši od skipelega niča.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: albin
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!