Odšel si.
Nisi veliko govoril
in glasu nisem čula,
samo končal si
in nisi več pisal.
Ne meni,
le drugim
kako mineva tvoj čas,
ko obrneš list
in mojega odpihneš
kakor razpadajoči
ki nima več moči,
le senca pade na oko,
navlaži lice
in odide.
Na neznano pot,
kjer ni zavetja
ne pomladnih objemov,
ki hranijo.
Pakiram.
Misli zlagam
v album,
kamor sem hranila slike,
da jih bova nekoč
skupaj gledala.
Tišina miri.
Zbriše strahove dneva.
Zvečer pojde spat.
V času preživljanja notranjih spominov
se utrne misel kot od sveče kap
mogoče jo je prezrl tvoj občutek
a v to misel se je on ujel kot krap.
LP Tomi
Poslano:
10. 05. 2015 ob 08:19
Spremenjeno:
10. 05. 2015 ob 08:24
Lepa pesem, žalostna kot trenutno ta jutranja siva nedelja in želim ti sonce tudi če ga ne bo na nebu. Bodi lepo.
Igor
Dobro jutro Tomi,
toliko bi ti lahko napisala,
a nise ujel,
ne bo zdržal tempa
in ne bo se povrnil nazaj.
Še vedno ne razume,
da je del mene,
četudi me več noče.
Bodi lepo Tomi,
hvala ti za tvoj odmev, lepi je.
Lp, hope
Kakšna kozlarija pa je sedaj to a smo v zoni somraka ali kaj. Komentar se že bere tako. Porkaduš.
Igor
Igor, pesem je. Sproščenost duha in misli. Nihče ni ne zmanj ne nedolžen in ne pošast.
Želim ti lep konec tedna.
hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!