Po kaj si pravzaprav prišel?

            Si tudi ti nasedel govoricam,

            da v našem mestu še živijo miti?

Očistil bi se rad?

Bogovi ne odpuščajo, saj to že veš.

Še lastnim otrokom ne.

Kaj šele tujim pritepencem.

Tudi pri nas se teža pravljic meri

v tekočih metrih in nakladah.

Otroke ob krstu lobotomiramo.

Pohabljeni liliputanci. Kot tvoje pleme.

            Vrni se, od koder si prišel.

            Po poti ne pozabi, da je včasih

            dobro pustiti preteklost.

            Med stegni vroče domačinke.

            Ali študentke na izmenjavi.

            Odvisno, na katerem meridianu

            te popade želja po pozabljanju.

Še vedno hrepeniš po odrešenju, kaj?

Ponoči boš pretaknil vse bordele.

V tem podzemlju ni evridik, veš.

            Sploh pa si se enkrat že ozrl.

Kristian Koželj