Exocoetus

v mraku

 

ležiš na pločevinasti strehi

na podlakteh ženske

umrle v nesreči

 

oljno srebrne letijo mimo pokr o o o o o o o o o o o o > A

 

času prepuščava

da te izvlečeta roki

onemelega porodničarja

 

iz konzerve

Jupiter! Silvana Orel Kos

Ana Porenta

urednica

Poslano:
09. 05. 2015 ob 22:29
Spremenjeno:
09. 05. 2015 ob 20:29

Impresivna, mene samo malo zmede, da je najprej edninski, nato dvojinski p. s. (če že, bi morda pričakovala množinskega?) in ne zaznam razlike v prostoru / času / dejanju, ki je do tega privedla?

Lp, Ana

Zastavica

Jupiter! Silvana Orel Kos

Poslano:
10. 05. 2015 ob 09:01
Spremenjeno:
10. 05. 2015 ob 12:33

Ana, hvala ti za razmišljanje ob pesmi. Prav imaš in res je, da slovnične osebe niso zajete v običajno komunikacijsko situacijo. Gre za prepletanje realnosti z "irealnostjo", dveh, treh dimenzij:

/odstranjen specifičen kontekst nastanka pesmi/

Lepo nedeljo, Silvana. :)



Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
10. 05. 2015 ob 09:34
Spremenjeno:
10. 05. 2015 ob 07:34

Izjemno lepo si to opisala, toda ali lahko vse to začutimo skozi pesem? Saj tudi ni pomembno, tkivo pesmi govori zase, morda je preveč odvzetega / že usahlega ali pa tudi ne ... se bom še vrnila k njej.

Lp, Ana

Zastavica

Jupiter! Silvana Orel Kos

Poslano:
10. 05. 2015 ob 14:57
Spremenjeno:
10. 05. 2015 ob 12:57

Pri "hermetični" poeziji bralci (žal?) ne morejo vsega začutiti. (Specifično) dojemanje avtorjeve interpretacije je možno, če se avtor in bralec nahajata znotraj istega (ali enakega) prostora.

Pobrisala sem pojasnilo v svojem prvem komentarju. Sprejemam naravno možnost, da pesem v bralcu ustvarja interpretativni vakuum oz. občutek nelokalnosti ali nekavzalnosti. LP, Silvana.

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Jupiter! Silvana Orel Kos
Napisal/a: Jupiter! Silvana Orel Kos

Pesmi

  • 05. 05. 2015 ob 20:20
  • Prebrano 688 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 409.06
  • Število ocen: 13

Zastavica