Impresivna, mene samo malo zmede, da je najprej edninski, nato dvojinski p. s. (če že, bi morda pričakovala množinskega?) in ne zaznam razlike v prostoru / času / dejanju, ki je do tega privedla?

Lp, Ana

Ana, hvala ti za razmišljanje ob pesmi. Prav imaš in res je, da slovnične osebe niso zajete v običajno komunikacijsko situacijo. Gre za prepletanje realnosti z "irealnostjo", dveh, treh dimenzij:

/odstranjen specifičen kontekst nastanka pesmi/

Lepo nedeljo, Silvana. :)

Izjemno lepo si to opisala, toda ali lahko vse to začutimo skozi pesem? Saj tudi ni pomembno, tkivo pesmi govori zase, morda je preveč odvzetega / že usahlega ali pa tudi ne ... se bom še vrnila k njej.

Lp, Ana

Pri "hermetični" poeziji bralci (žal?) ne morejo vsega začutiti. (Specifično) dojemanje avtorjeve interpretacije je možno, če se avtor in bralec nahajata znotraj istega (ali enakega) prostora.

Pobrisala sem pojasnilo v svojem prvem komentarju. Sprejemam naravno možnost, da pesem v bralcu ustvarja interpretativni vakuum oz. občutek nelokalnosti ali nekavzalnosti. LP, Silvana.