Svet se oži,

vsak dan postaja manjši.

En klik vstran, te vidim

na drugem koncu sveta.

Našobim ustnice in ti pošljem poljub.

Ne vidiš solze, ki jo obrišem,

saj za trenutek pogledam vstran,

ne zaznaš da drhtim po telesu

od strahu, da se ne vrneš.

A si tu.

Ob meni.

V živi sliki.

Svet je manjši, a dotiki so redkejši.

Ljubezen je virtualna domišljija.

Pogrešam te tukaj in pogrešam se tam

kjer si ti.

Stisni mi dolar v žep, ko se vrneš,

in nikoli več ne potegni roke iz njega.

Želim nazaj veliki svet,

ter tebe tukaj v mojem malem.

Hočem nazaj telefon na žico

in naju skupaj na sprehodu po mestu.

Naj zvoni.

Barby