Nasmihaš se mi izza

petkovega menija.

Znan si mi.

Ne veš, da se dekleta v kotu

prerivajo za pogled na

tvoje plahutajoče trepalnice

in navihan nasmešek.

Mene pa ne vznemirjajo

nobene trepalnice.

Tuhtam kaj si naročil.

Vodo? Ne, preveč vsakdanje.

Pivo? Ne sede k tvoji urejenosti.

Sok? Morda, če je borovničev. Ali tudi ne.

Vino? Samo, če si naročil tudi ustrezno hrano.

Če je kava, ti morda namenim pogled.

S pladnja, ki se med množico

praznih želodcev vije proti tebi

me oplazi prijetna vonjava.

Zeleni čaj z mlekom.

Oh. Res imaš prekleto lepe oči ...

Nina Pečar