Nebo (tičnik)
Stegovanje
v višave
lačni kruha
prosijo
lačni dotika
čakajo
da niso sami,
da je njihova beseda
pomembna omembe,
spomina nekoč.
Višave
odmikajo
pokrove,
še je prostor,
ko je vrsta
predolga.
Toliko potrebe
stegovanja na prste,
oči uprte navzgor,
gor nad glavo,
čutim, vidim.
Raztegnem misel
spoji se
s kisikom,
vakumiram,
zrak postaja
gost.
Gor v višave.
Še in še.
Brez odmora.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
- 28. 04. 2015 ob 00:58
- Prebrano 688 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 166.37
- Število ocen: 8
