Takrat ko nebo zgoraj
še ni imelo imena
in zemlja tu spodaj
še ni bila poimenovana
takrat izstopil si iz sonca
v krog življenja.
Zgodil se je čudež
Nebo je poniknilo
kot dih si predrl meglo
ter skozi svilnate niti razprel roke.
Povabil si me k sebi.
Kar zdrsnila sem vate.
V kipenju izlitje besed
Odtis toplih ustnic
sijoč vonj barvnih odtenkov
navdih ki boža božansko.
Nitke tišine nahranile so tkivo.
Črke so preživele besede
jaz v tebi, ti v meni.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: levcek
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!