Spominjam se, da si mi skuhal čaj
V bolečem jutru.
Po ceveh
Je kri požiralo nazaj
Izza oči
V predale
Najinih noči.
Vse ure so obstale
Na postelji, ki je krivila čas.
Kot da kireta grlo reže.
Ne veš, da ti in jaz,
Da sva –
(Bila si v maju) –
Da naju
Še vedno nekaj veže.