ko se prevrnejo vsi

novobeograjski

tovarniški dimniki,

po ledinah vse tja

do zemuna, vznak

boš dejal: dobro je. diham

med stolpnicami. legel boš

ker si živ. še

šteješ poslednje iskre bruhajoče

peči. škripanje vijakov.

kolone strojev. slišiš

šumot

delovnih oblek v modrem,

vrste v zamaščeni menzi.

da, dragi moj,

čas je

da se sezuješ. pesek je topel

in rahlo šumijo bežeči

gozdiči in vse poti vodijo

k istoimenskemu

pokopališču. tudi to jutro se odpirajo vhodna vrata

bivše tovarne. hladne

hale napolnjene z vložki.

s plenicami.

z zaboji cenenega piva.

tudi danes se, kot nekdaj,

odvija življenje

rogov med kril(c)i

Marko Skok - Mezopotamsky