Dober primer, kako iz vsakdanjega, banalnega dogodka narediti pot do razumevanja skrite prefinjene ideje in si jo preslikati v lastno izkušnjo. Bravo, Vesna.

Lep dan

A

Res sem nekaj skrila, celo več kot eno možnost odprla ... .-)

Hvala za prefinjeno branje, Andrejka.

Lp,

Vesna.

Vsaka stvar ima konec, klobasa pa dva. Tudi povodec, le da se od klobase razlikuje po tem, da en konec vodi h gospodarju, drugi pa k služabniku, razen če se skrajni točki, okrog katerih se zateza zanka, vidita kot enakovredna in enakopravna prijatelja, pri katerih ni hierarhičnega razlikovanja. Identiteti pes-niškega »subjekta« in pes-niškega »objekta« ostajata v pesmi izzivalno in humorno nedoločljivi: ne vemo, kateri konec povodca je prazen. Pasjo ping-pong igro lahko prenesemo tudi na vsakdanje preigravanje vlog v medosebnih odnosih ali na posameznikov nerealen pogled na svojo identiteto.

Čestitam,

Silvana

Hvala, Silvana. 

:-)

Lp,

Vesna.

Zanimiva podoba

nekakšna literarna singularnost, ki ne pelje nikamor,

pa te vseeno nekam povabi, verjetno kamor hočeš.