Seveda, nedoločnik: nameravam iti v pekarno ali  nameravam kupiti (enako velja za npr. modalne glagole: moram se učiti, želim si kupiti ...), toda, kot praviš, ko se povežejo z  glagoli premikanja, uporabljamo namenilnik (običajno se konča na t ali č):  grem kupit / tečem se preobleč;)

Kerstin bi to najlepše razložila.

Lp, Ana

Jaz pa sem mnenja, da v tej konkretni povedi ne potrebuješ glagola kupiti, saj že "po žemljice in kruh" nakaže, da jih nameravaš kupiti. Je pa tvoja odločitev, kateri glagol uporabiš: želim/hočem/rad bi šel v trgovino po žemljice in kruh.

Lp

<!--[if gte mso 9]><xml> Normal 0 21 false false false SL X-NONE X-NONE MicrosoftInternetExplorer4 </xml><![endif]-->

Bine,  nemški stavek najdem tudi v spletni ponudbi učenja 50 tujih jezikov z naslednjim oglasom: »With no prior knowledge,  you will learn to fluently speak short sentences in real-world situations.« http://www.goethe-verlag.com/book2/SL/SLDE/SLDE053.HTM  in v tiskani izdaji.  Mogoče gre res za realne situacije, stavka pa mi tako v nemščini kot v slovenščini zvenita umetno, kot bi govoril robot, preden jo mahne po mestu:

Hočem k optiku, da kupim ena očala. ([sic], prevod iz tiskane izdaje)

Hočem v kiosku kupit en časopis. ([sic], prevod iz tiskane izdaje)

Nameravam / želim iti v pekarno po žemljice in kruh.  (prevod s spletne strani)

Če ne robot, pa togoten malček:

Hočem v pekarno po žemljice in kruh. (prevod iz tiskane izdaje)

Kdo sploh tako govori v slovenščini? Vseeno ali prevajaš iz tujega jezika ali pa pišeš v izbranem jeziku, potrudi se za naravno ubeseditev. Problem pa je že v izvirniku. Meni že nemška poved ne zveni naravno, sploh za rabo v resnični situaciji. Kdo bi izustil naslednjo izjavo:

»Ich will zum Bäcker, um Brötchen und Brot zu kaufen.«

Izjava je sporočilno nasičena in slovnično formalna. Težko si predstavljam, da se v sproščenem vsakdanjem govoru kdo tako izraža. Sprejemljiva pa mi je v formalnem, pisnem sporočanju. Npr. v  opisu, poročilu dogodka: Se wollte zum Bäcker, um Brötchen und Brot zu kaufen.

V primerjavi z Ich will zum Bäcker, um Brötchen und Brot zu kaufen  zveni Tja, dann muss ich wohl zum Bäcker und Brot holen  v naslednji situaciji povsem naravno:

Ich drehte Louis wieder den Rücken zu, nur um zu bemerken das die Eier angebrannt sind. "Scheiße" fluchte ich die ganze Zeit und schmiss die verbrannten Eier in den Müll. "Tja, dann muss ich wohl zum Bäcker und Brot holen" seufzte ich verzweifelt.

http://www.fanfiktion.de/s/5395ca500003e75f13cdd741/14/Summer-Love-Louis-Tomlinson-ff

Povedi se razlikujeta v modalnem glagolu wollen/müssen, v prirednem vezniku und namesto podredne zgradbe um … in v izbiri polnopomenskega glagola kaufen/holen.

V komentarju si napisal: »Najljubši prevod bi mi bil: Rad bi šel v pekarno po žemljice in kruh. Žal nisem vključil glagola kupiti.«

In zakaj ne tako? Naravno je. Slovnično in leksikalno se sicer razlikuje od nemškega izvirnika, vendar pri prevajanju ne gre za štetje besed. Praviš, da nisi vključil glagola 'kupiti'. Pa si opazil, da si dodal glagol 'iti'? :) Pomen glagola 'kupiti' interpretativno izpeljemo iz zveze s predlogom 'po'. SSKJ:

1. za izražanje premikanja z namenom, da pride oseba, stvar na cilju na izhodiščni položaj premikanja: iti, poslati po zdravnika; po kaj si prišel; povabili so ga, zdaj pa ni nikogar ponj; skoči v lekarno po zdravila / seči v žep po denar; pisati tovarni po navodila / redko šla je k studencu po vode po vodo 

Lp!

Hvala za obširen komentar, Silvana. Kar dobro obvladaš, tudi nemščino, sam pa sem še bolj na začetku. Odslej bom še z veliko večjim dvomom sprejemal tudi nemške stavke v nemških spletnih tečajih! - na žalost. (Tudi pri nas se najde kak zelo poznan vodja, izvajalec, itd., šole dobre vožnje, ki je bil v preteklosti med največjimi divjaki in kršiteljimi CP predpisov.)

V vsem se strinjam s teboj, in seveda pri učenju preko spleta ne morem in tudi ne verjamem nikomur, zato preverjam in prevajam (korigiram) tudi že prevedene stavke - seveda za lastno uporabo. Ko pa se že zapičim v nek stavek, ki mi, recimo,  ni najbolj razumljiv, ga želim prevesti tako, da bi v prevodu nastopale, če je le možno, vse originalne besede, prav zaradi učenja, pomnjenja. Seveda se kaj hitro lahko zgodi, da dobim tak prevod, da Bog pomagaj. 

Še en lep primer. Sledečega nemškega stavka nikakor nisem dobro razumel, istočasno pa sem vedel, da slovenski prevod ni pravilen, že zato, ker enostavno ne drži, saj starost navadno res ni tako zelo udobna zaradi raznoraznih zdravstvenih in ostalih težav, bolečin, itd.

"Je älter man wird, desto bequemer wird man" so prevedli "Starejši ko si, udobneje ti je." in s tem prevodom so popolnoma zgrešili. Še najlepši in najrealnejši prevod je, po mojem mnenju, bosanski: "Što si stariji to si više komotniji."

Če to prevedem v slovenščino: "Starejši kot si bolj len postajaš." je to malo grdo do starostnikov. Beseda komot je v pogovoru čisto uporabna, napisal pa je ne bi, da pa bi len nadomestil z ležeren, mi spet ne diši, izbire pa ni prav veliko.

Pri prevajanju je res potrebno imeti občutek, sicer bi bili prevodi za zjokat.
Ve se, kako prevesti, in kaj je možno najti v slovarjih za npr. "Limelight", vendar ta Chaplinov film so na srečo prevedli v "Odrske luči". Pa recimo "Nutcracker" - zelo verjetno prevajalec v slovarjih sploh ni našel nobenega primernega prevoda in si je enostavno moral izmisliti prevod "Hrestač".

Učenje tujega jezika s prevodi posameznih povedi, iztrganih iz konteksta, je že preživeta metoda, ki pa se mogoče oživlja z razvojem strojnega prevajanja. Tako nanizane stavke lahko razumemo kot klasično vajo za utrjevanje izbranih slovničnih zgradb v tujem jeziku, nerodni in celo napačni prevodi pa so v tem primeru nepotreben balast.

Zbir posameznih povedi iz realnih življenjskih situacij ima določen komunikacijski smisel v priročnikih za popotnike, ki želijo, da jih domačini usmerijo na želeni naslov ali kaj podobnega. To so miniaturna, a zaokrožena komunikacijska srečanja: pozdrav - vprašanje/prošnja - odgovor/odziv - zahvala - pozdrav.

Dvodelna poved "Je älter man wird, desto bequemer wird man" zveni kot splošna resnica ali izrek, s katerim govorec komentira določeno ravnanje, npr.:

Vergiss einfach eines aber nicht..., je älter man wird, desto bequemer wird man..., es braucht dann schon einen speziellen Kick, aus der gewohnten, sicheren Umgebung auszubrechen...! http://kanada.siteboard.eu/t12600f2019-Hallo-und-einen-guten-Abend.html

Je älter man wird, desto bequemer wird man. Vielleicht aus zunehmender Faulheit, vielleicht aber auch nur deshalb, weil nichts mehr eine aufregende Erfahrung in Aussicht stellt.  https://papierschiffchen.wordpress.com/2011/06/17/das-spiesige-t-shirt-und-ich/

Pravilno si ugotovil, da je prevod  "Starejši ko si, udobneje ti je" napačen. Medtem ko pridevnik 'komod(en)' loči med pomenom za žive in nežive referente:

komóden -dna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ́ ọ ó; ọ́) knj. pog.: ~ človek neprizadeven,
len; ~ naslanjač udoben, prijeten; ~o življenje lagodno (Slovenski pravopis),

pa se pridevnik 'udoben' in prislov 'udobno' nanašata na nežive referente oz. take, ki omogočajo občutke ugodja:

udóben -bna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ́ o ọ́; ọ́) ~ naslanjač; Čevlji so ~i (Slovenski pravopis).

Besedi 'komod(en)'/'komodno'  nista nadomestljivi z 'udoben'/'udobno' v vseh pomenih.

Tvoj prevod je interpretativno možen, bodi pozoren na ustrezen slovnični zapis:

"Starejši kot si, bolj len postajaš."

Tudi: Starejši ko si, manj se ti da / težje se zmigaš ipd.