Jeseninu

Pod mojim oknom breza nežna

se v mojo pesem zliti hoče,

oj, breza bela, vitka, snežna,

ki jo je zasadil moj oče.

Pred tedni prvič sem zaslišal

njen glasek tihi in boječi,

ko sestro njeno je utišal

s sekiro brat moj, v črni sečnji.

Odtlej je tam, osirotela,

za sestrico molila svojo,

s kadečim listjem mi ihtela

zadušnice je trpke v sobo.

In da končal bi njene vzdihe

prekrižal čelo sem in rame,

odprl knjigo svojih stihov

in ji zapel bodreče psalme!

Matej Krevs