Obute imam čevlje

čeprav je noč

in belih zrsanih črtic

nihče ne vidi

večina jih spi,

kot da imajo vsi

manj kot osemnajst let.

Nehala bom bogu jemati

švicarske ure,

v usta bom stresla

čudežne tablete

za športnike

in bežala bom

petkrat bolj

v posteljo

brez spomina.

Na kolena

ki me zdržijo

in z upanjem

ki tli obojestransko

kakor v štirih dimenzijah

trobim na uho ljubezni.

Feromone bom stresla,

da boš samo mene gledal

in prepovedala ti bom šteti

sive lase.

Ali pa bom ugasnila luč

in kdo ve na koga boš mislil,

koga boš poklical

ko bova pristala na pomolu

nizke vode bodo pljuskale okrog

in ne bova na Titaniku,

ampak na leseni upokojeni barki

bova štela prehojene korake.

Zraven bova pela Dalmacijo moja.

Ko bova stopala na suho.

IŽ-lev