In gledala sva
s teleskopom
vsako zvezdo
sva krstila
in ji dajala imena
nisva ustvarjala tekme
samo gledala sva
koliko sva
skupaj
močnejša.
Odvržen list
piha naproti,
sleče mene
in ostaneva
glavna igralca
znotraj rožnatega
baldahina.
In ne vzdihujem vpričo prič.
Le pridi še globlje,
tega se ne vidi
in ne čuje,
če sem tiho.
Obstaneva v krču
časovne tišine,
dajeva telesu
globoko dihanje
in od odstavljanja
nesrečno gledajo oči.
Lepa je, draga Hope.
Igor, dobro jutro. Hvala ti, upam da najdeva čas pred večerom.
Bodi lepo.
hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!