Odhajaš
skozi tebe gledam v smrt
in rada ti bi pristrigla krila
da bi te bolelo in bi tvoj krik
preglasil hropenje pljuč ki nosijo
težo črnega sprehoda saj bi tako
pozabil zakaj ne moreš več
ostati in noge ti bi odrevenele
ker bi gravitacija življenja bila
močnejša in te vlekla nazaj
kjer si pustil svoje svetovje
skozi sebe gledam v smrt
in rada bi hodila namesto tebe
Ko vstopi odhajanje, ga z ničemer ne ustaviš. Ne pomagajo ti pristrižena krila, ne gravitacijska sila. Samo moč tvojega notranjega ponosa ga biča po obrnjenem hrbtu ...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Anthos
- 18. 02. 2015 ob 00:35
- Prebrano 728 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 176.32