Prsti na nogah so pomodreli

V snegu od čakanja 

Na sani s kraguljčki.

Odvlekle naju bodo 

Proti pragu polnem nenaklonjenosti

In škatli cimetovih zvezdic,

Teh neokusnih, krhkih znakov,

Da je spet prišel čas,

Ko drug drugemu

Pletemo šale

Iz neizpetih romanc.

Vem,

V kaminu bo prasketalo,

Kar naj bi prasketalo v srcu,

Vem tudi,

Da si bom nadela obleko

V barvi tvojih davnih pogledov,

In povsem zagotovo vem,

Da si bom od dedka Mraza zaželela

Tople volnene nogavice,

Ker ti si že zdavnaj

V sebi potlačil spomin na to,

Da so moje noge vedno hladne.

Marko Skok - Mezopotamsky