Izginjava
Saj veš, da ne obstaja,
najina sled,
pobega iz raja.
Se sploh ni rodila,
v najin svet.
Takrat nisva bežala.
Le nemo ležala sva,
tujca v imenu,
v strasti eno.
Danes je vseeno.
Odtis v snegu
in spomin na naju dva,
odnesla bo ura.
Moje. Tvoje. Naše. Vsi smo begunci iz raja, katerega nikoli nismo zapustili. Le izgubili smo ga nekje v sebi. Ko smo ležali drug ob drugem, ne da bi dihali skupaj. Zato iščemo ta dih skozi besede.
urednik
Poslano:
13. 02. 2015 ob 00:21
Spremenjeno:
13. 02. 2015 ob 00:32
vsi smo begunci
iz raja
ki ga nismo
nikoli zapustili
izgubili smo ga
nekje v sebi
ko smo ležali
drug ob drugem
ne da bi dihali skupaj
iščem ta dih skozi besede
(Ne vem, zakaj je to zapisano v komentar, ko pa se vendar razrašča v poezijo ...?!)
:)
Lp, Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: potepuh
- 12. 02. 2015 ob 20:23
- Prebrano 577 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 159.19
- Število ocen: 5