HUMANITAS ( PROSVETLJENJE )

Pitam se
otkud ja
tako slobodoumna
odjednom?
I otkud meni
taj nedostatak sreće
dok te gledam usnulog
a misao mi otimaju daljine?
Zatvaram oči priželjkujući
da noć još potraje
duboko udišući miris lavande
brižljivo razmeštene.
Potiskujem želje,
Snove...
Zavrćem rukave
izlizanih nada
froncle svoje neostvarenosti
uplićem i krijem.
Gušim iskru 
slobodnog uma
vapeći
za prošlim danima!

 

Moleći za neznanje!
Blaženo bilo!

Biljana Gavrilović

Komentiranje je zaprto!

Biljana Gavrilović
Napisal/a: Biljana Gavrilović

Pesmi

  • 12. 02. 2015 ob 18:45
  • Prebrano 627 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 343.8

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!