Nobena beseda ne paše v stavek,

Da povem tisto kar leži mi v začetku duše.

Nobena ni niti v rezervi,

Če prave našla ne bi.

Stojim da povem kako globoko seže mi misel

kot val, ki ponese me na drug konec sveta,

Kjer sonce sije, kjer sinji galebi lovijo ribe.

A četudi bi našla besedo, ki mi leži na jeziku,

Ne vem, če bi razumel isto kot jaz.

Strastno, z zaprtimi očmi, da srh gre po telesu,

in vlažne ob pogledu na papir so oči.

Tako važno je, da povem, kar čutim,

Da vidiš, koliko te ljubim,

Upam, da veš, da vse kar ti ponujam

Je neskončna globina v resnici,

A ko jo prespiš, skoraj te odnese v svet

Kjer ni več živih.

Barby