
Mrzlokrvne sape.
Razprte globoko čez prostorje.
Za njimi, že med parobki gozda,
so veke, polne spanja,
in pritajene živali ob starikavih koščkih lubja.
Pa mnogo kasneje
otrple trave.
Skrite v želodcu zemlje.
Tukaj skoraj nihče več ne diha.
Samo še pogoltna, kosmičasta zima.
Prava februarska impresija. Brr...potegne notri.
Lp A
O vremenu (in njegovih pojavih) napisati svežo pesem - to je pa že mojstrstvo. Čestitke.
Komentiranje je zaprto!


Napisal/a: albin
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!