Nekako bi bil že čas

da obesim pesmi na klin

kar vidim večina prikimava

vem saj vem

vsaka pesem izpod mojih prstov

je le variacija na isto temo

a spremenim repertoar

obljubim za sveto

a dajte čas da jo ugledam s kovčkom v dlani

in v daljavi slišim godrnjanje

globok vzdih

dajte no saj se vrne

nikjer ne piše da ne prav kmalu

vmes pa napišem še kakšen haiku

da bo lažje

pogrešam jo

saj razumete

s pesmijo mi je bližje

in dotik je kot živ.

igor žuravlev