Pod strop obešen sonet

Tja v strop zasušena, nevidna in slepa,

brez rok in oči se je senca predala.

Še preden je lastno obsodbo prebrala,

odnesel jo kisel je val iz oklepa ...

 

Zdaj gleda brez vida, posluša  brez sluha.

Brez rim je, brez tipa, brez misli, brez boja.

Ni pesmi, ni glasbe, ni kalčkov obstoja.

 Le mraz je pod njo in plesniva noč gluha.

 

So stene in ona in strop, vse brez kiča,

ki včasih zapolnil je njeno praznino.

Je svet bil nekoč. Zdaj jo severnik biča

 

in ona ostaja zarita v sivino,

zažeta v bel sloj preperelega Niča,

odkar je šla pesem v brezvezja širino.

 

Lidija Brezavšček - kočijaž

Poslano:
13. 01. 2015 ob 15:45

Pod strop ali bi bilo mogoce pod stropom? :)


Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
13. 01. 2015 ob 16:28
Spremenjeno:
14. 01. 2015 ob 20:15

:)) 

 Ker se  vprašam "Kam je obešen",    je odgovor Pod strop.

  (Če pa bi se vprašala "Kje je obešen?", potem bi bilo,  kot praviš,  Pod stropom.)

Je pa ta ista senca v sosednji pesmi z isto tematiko tudi

  "pod stropom".

 http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/101343/pod_stropom_nad_nicem

:))

  Hvala za pozorno branje. Lp, lidija

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
17. 01. 2015 ob 12:52

Tale nič me je prav zabolel, tako vseobsegajoč in prisoten in še tako predstavljiv! Čestitke, tudi zaradi sonetne oblike,

Ana

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Lidija Brezavšček - kočijaž
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)

Pesmi

  • 13. 01. 2015 ob 14:40
  • Prebrano 578 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 361.58
  • Število ocen: 11

Zastavica