Tja v strop zasušena, nevidna in slepa,
brez rok in oči se je senca predala.
Še preden je lastno obsodbo prebrala,
odnesel jo kisel je val iz oklepa ...
Zdaj gleda brez vida, posluša brez sluha.
Brez rim je, brez tipa, brez misli, brez boja.
Ni pesmi, ni glasbe, ni kalčkov obstoja.
Le mraz je pod njo in plesniva noč gluha.
So stene in ona in strop, vse brez kiča,
ki včasih zapolnil je njeno praznino.
Je svet bil nekoč. Zdaj jo severnik biča
in ona ostaja zarita v sivino,
zažeta v bel sloj preperelega Niča,
odkar je šla pesem v brezvezja širino.
Pod strop ali bi bilo mogoce pod stropom? :)
urednica
Poslano:
13. 01. 2015 ob 16:28
Spremenjeno:
14. 01. 2015 ob 20:15
:))
Ker se vprašam "Kam je obešen", je odgovor Pod strop.
(Če pa bi se vprašala "Kje je obešen?", potem bi bilo, kot praviš, Pod stropom.)
Je pa ta ista senca v sosednji pesmi z isto tematiko tudi
"pod stropom".
http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/101343/pod_stropom_nad_nicem
:))
Hvala za pozorno branje. Lp, lidija
Tale nič me je prav zabolel, tako vseobsegajoč in prisoten in še tako predstavljiv! Čestitke, tudi zaradi sonetne oblike,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!