Pa, moram ti priznati da si me iznenadila ovim načinom psanja. Ali, odličnooo je!

L.p. Milen

... klikam in drsim za miško

pa ne morem zapustiti pesmi

vstanem in odidem

zaprem oči ...

pa sem povsod

pod stropom nad ničem!

------

Čudovito! Jošt Š.

Lep odhod v breztelesno,,,,le redki so sposobni tudi dalje in najzaj :)

Velikokrat pesem privre in se rodi prav iz niča. Iz tistega bednega niča. Sicer ne poznam ozadja tvoje pesmi, a je zagotovo pošten odsev nečesa.

Lep dan

Dimitrij

Vidim, da ga imas tukaj. :)

Na koncu zapustila pesem ali pesem zapustila? :)

Pa malo bi se razmislila, kako bi kitice razporedila, mogoce nekje pustis prazno vrstico, kjer je ne bi bilo treba?

Npr

ki jo je prozorno in breztelesno vsrkal vase

in na površini pustil le njene oči

ki niso mogle verjeti lastnemu pogledu

in je gledala

samo gledala je

Bi bilo mogoce boljse, ce bi bila vrstica in je gledala oz. ce je sploh ne bi bilo?

Pa tale verz mi malo ven buta, kot da ne bi bil dokoncan oz. da visi s stropa. :)

 pogled je zaobjel še usta brez besed

Ali pa da bi ga dodala k naslednji kitici. Ker pa tiste roke... cutim ritem, da hoce iti hitreje, vendar pred tem se mora ze nekaj zgoditi, ce me razumes? Vcasih govorim prevec glasbeno. hehe

Pesem, ki koleba na premici. Ali se bo prevrnila na eno ali drugo stran. Nic ali neskoncno? Rojstvo ali smrt? Nekje vmes se dogaja zivljenje. V kolebanju, v nicu in v neskoncnosti. Zivimo posnetek posnetka kot bi rekel Platon. To majanje od enega k drugemu utruja, a nas hkrati vzpostavlja v ravnovesje. 

lp T.

 Tea: "Na koncu zapustila pesem ali pesem zapustila? :)"

 -  ostane kot je , ker je to zaporedje bistveno.: pesem zapustila (kaj jo je zapustilo? Pesem. )(in ne morda kdaj jo je pesem zapustila).

Na tvojo drugo pripombo odgovrjam pritrdilno in stopam v akcijo :)

 Tvoje glasbeno govorjenje je ok, Ko bi le vsi mi  znali tako glasbeno govoriti!!!

 :)

Evo, malo dodelujem. Še mi povej! :)

  Lp, lidija

Ok. :)

Vse so samo predlogi. :)

Mja, včasih se mi zdi kot da govorim drugačno govorico. Mogoče ker čutim ritem pesmi malo drugače. Kot skladbo, ki gre v svoje crescende, diminuende in naredi accelerando in ritardando. :) hehe Kot bi imela instrument. 

Hm. Recimo jaz jo slišim takole.

ko je stopila iz sebe

jo je zapustil občutek za pesem

pogledala je nase z višine

z nekakšnega okrušenega stropa

ki jo je prozorno in breztelesno vsrkal vase

in na površini pustil le njene oči

ki niso mogle verjeti lastnemu pogledu       (potem imaš ki dvakrat dokaj blizu, a se mi zdi da ta zadnji verz spada k tej kitici)

samo gledala je

nekoga

tisto nemo žensko spodaj 

pod izmikajočo se lastno esenco  

nemo telo brez občutka za gib

in  vsenaokoli nič 

tisti čisti sveti nič

obdan z množico raznolikih nepomembnosti

nič

v katerega ni zares verjela

morda samo včasih zaradi pesniške poze

čeprav je druge vedno prepričevala vanj

pogled je zaobjel še usta

prazna

brezbesedna

in tiste bele roke

ki so toliko časa

neustrašno objemale svet

ker so mislile da je njen

da mu lahko da vse

ker vse ima

da mu lahko v kakšnem umišljenem

trenutku tudi kaj

previdno in zaupljivo vzame

morda

vse bi znala povedati

tudi takrat

(mogoče ločiš ali pa tudi ne)

pa jo je zapustila pesem

in se nalepila na plesnivi strop sveta

Tisti veznik ki bi bilo fino če se veže, drugče kar obvisi v zraku? Verz samo gledala je, se mi zdi pomembnejši, ker je obstala. Je neka "mrtva" oz. bolje rečeno statična točka.

lp,T. :)

Tea, predlogi so fajn in upoštevani.  Hvala za tvojo muziko :)

 Lp, L

Zdaj poje. :)

lp T.