1.
prav nič mi ni mar, če se mi niti v možganih
strgajo prezgodaj, jo je obvestil na poročno
noč. vsi krjavlji ne marajo alpskih poskočnic
in nemalo je devic, ki hrepenijo po zločestih
pogledih, po medenini in atrofiranem sadju:
na površini lune je moč zaznati zajčjo kožo.

2.
mojster eckhart je pred leti dobil v dar zlat
krematorij in žago za rezanje kovin. na križ
si je pribil svežo žabo in zavriskal od sreče.
navzdol je šlo: za slino, za načela in za čast.
njegov pravnuk, po rodu pesnik, je v žalcu
javno použil živega zajca. takrat je podivjal.

3.
v sončnih jadrih včasih zajoče veter in z vej
steklenih dreves popadajo obglavljene ptice.
v dominikanski republiki nastane nov potres:
slovenski pesniki se začnejo izogibati rimam,
ker so radi moderni. v srečni domači vasi so
komandosi na vrbo obesili pojočega prašiča.

4.
brez obližev je rana sveta, na izropanih ulicah
parnasa ni več trgovcev. orfeju se je s penisa
odluščila velikanska krasta: odleglo mu je. na
vrhu svete gore zdaj gori križ in vsak večer se
na nebu pojavi velika plešasta prikazen, nova
pandora: iz njene skrinjice redno frčijo fičfiriči.

5.
v sarkofagu iz svežega dežja spi na postelji iz
gorgonzole obrita opica. shizofrenija je stanje
duha, kaos je ljubimec zvezd in na večernem
sprehodu se nemalokrat srečata byron in zajc:
z roko v roki, z grškimi biki na povodcih, opita
od čudotvornih besed, od ostankov mesečine.

6.
epilog: med škrbinami parnasa si zajec bartholomej
iz svoje zasebne zaloge vsak dan izbere novo srce:
možgane položi predse in iz njih izcedi naveličanje.

Dani Bedrač