STIHOKLEPČEVA DESTINACIJA

 

prolog: stihoklepčevi subtilni naturi

je uspelo vzburjene ganglije oviti v rešilno predivo

stkano iz ažurnega nitja vigrednih spominčic

predvsem zaradi septične metamorfoze

blagosti in miline v želatinaste furunkle kvant

in adenomnih konglomeratov abot v štofu besedja

ko se je začelo

napaberkovanemu vezenju stihov

sumljivo transformiranje v pregrobo raševino

je postala neuporabna kot juta za spodnje gate

stihoklepec je pet minut

pred udarcem poznojesenskega kemblja

iz resorja miniaturnega separeja lobanjskega lajta

paralelno izkašljal še povzročitelja usmrajevanj

neusmiljenega davitelja in maničnega prišepetovalca

korepetitorja v nekroznih globelih medušesnega strna

 

v ritmičnem žužljanju tinitusa je zagrabil ostaline trhlin

v razmetanem besednem šavju lobanjskega depoja

 

prvič: v zelo upravičeni nadi

da mu še nekaj reliktov rafinirane substance in opojnih žametnih curkov

ne bi v prečrnih nočeh vskočilo med hudo privlačni defile:

-brezjajčnih kubistov in fantazmagorij betonskih puščav

-infantilnih egotističnih napihovalcev

-poženščenih žigolojčkov pocukranih kičarij

-izloščenih temen s seksističnimi cvikerji na stearinskih ksihtih

-zmehčanih falusov v kabrioletih prestižnih makin

-tetoviranih goskic s pirsingi na silikonskih medicinkah

-v displej vzdihujočih onanistov med tačskrin koitusom

-šarlatanov v armanijevih špičakih številke dvainšestdeset

-ponarejenih hipsterjih v krznenih kapucah mejd in čajna

-gumi športnikov v pozi devetinšestdeset

-prenapetih štrlin v robinhudovskih pajkicah

-robotov z acidnimi spužvami nizkih gramatur in skopljenih čutil...

 

drugič: je tako še trdneje ovil prste okoli krepelca

saj mu je nedvomno stihoklepljenje začelo zaudarjati

kot puhteče kepice sekret papirja izza robinije v mestnem parku

spin stihoklepčevih polnočnih miselnih pinkponkov

je bil tako učinkovit da je temeljito

katarzo poiskal v paralelnih kalejdoskopih časa

razpršenega v kaskadah in prelivajočega

skozi medzvezdne istmuse

v za silo še dišečih jesenskih jutrih

 

epilog: je bilo že nujno da stihoklepec

zaradi kapljanja solzavih sijev elegičnega sonca

in večernih smehljajev paralelnega vesolja

spoka kufer umazanega besedja in jo nemudoma odkuri

v čistilnico talamusove manufakture

kjer se še vedno brezhibno tkejo niti svilenih stihov

v mesečinah naplavljenih zvezd in spokojnih zor

 

 

 

 

Sašo Zorc

tomi

Poslano:
15. 04. 2015 ob 18:14
Spremenjeno:
15. 04. 2015 ob 16:14

Izredna izdaja poduka

kako najti sebe v sklopu

teh nadobudnih tujk,

ko še sebe ne najdem,

Tako nekako vsi poizkušamo

najti svojo originalno partituro,

ki pa je sestavljena iz že poznatih besed.

LP tomi

Zastavica

Sašo Zorc

Poslano:
15. 04. 2015 ob 18:33
Spremenjeno:
15. 04. 2015 ob 16:33

Lepa hvala, Tomi, za te besede. Da, vsi se nekako poizkušamo usmerjati tja, kamor nas vodi srce in stopinje k smislu ter radoživosti življenja.:-)

Pa lepih pomladnih dni ti želim!  Sašo

Zastavica

pi - irena p.

Poslano:
15. 04. 2015 ob 19:10
Spremenjeno:
15. 04. 2015 ob 17:10

Sašo, veličasten liričen esej o neznosni lahkotnosti klepanja z različnimi kladivi. Epilog si bom natisnila. Ne, vse si bom natisnila, epilog pa vtisnila.

Lp

Pi

Zastavica

Sašo Zorc

Poslano:
15. 04. 2015 ob 19:24
Spremenjeno:
15. 04. 2015 ob 17:24

Se iskreno zahvaljujem za pohvalo, Pi. :-)

Lp Sašo

Zastavica

Magnezij

Poslano:
16. 04. 2015 ob 08:18
Spremenjeno:
16. 04. 2015 ob 06:29

Vsi smo stihoklepci. Vsaj semtertja. Ko človek začne pisati, je nemogoče, da ne bi bil vsaj malo stihoklepec. To slepilo, ta zacopranost od lastnih besed je nujna, da se nekdo vzpostavi kot pesnik. Hudir pa je, če ga premaga navdušenje in se ni venomer znova pripravljen kosati z besedami.

Najboljša obramba pred tem je, če človek vsaj kdajpakdaj prebere kakšen resnični presežek in se potem iskreno vpraša ter si odgovori, če se je v kakšni pesmi temu vsaj malo približal. Ena od takšnih pesmi je zame npr. Molitev za Marilyn Monroe od Ernesta Cardenala.

Oznaka stihoklepec sicer zna biti kar hudo žaljiva. Kako bi lahko nekdo obsojal 
kakšnega iskrenega in dobrohotnega človeka, ki mu je pisanje prvenstveno čustveni ventil ali pa  vsakodnevni obred - kot nekakšna molitvica s katero se orientira v duševnem  goščavju.  S tega vidika je izpovedna moč in umetniška vrednost povsem obstranskega pomena. Čeprav po drugi strani zna biti ta ujetost v "večno trpljenje" za poeta škodljiva, branje tovrstnih izlivov pa naporno, dolgocajtno ali pa celo komično. Toda kdo bi to obsojal ... in takšnega pisca zmerjal s stihoklepcem. Jaz, Polde, zagotovo ne.

Oznaka stihoklepec zame ne obstaja,  dokler kakšna večno samozadovoljna pesniška ličinka ne začne udrihati po poeziji, ki je  ne razume.
Sem pa na tem portalu zaznal kar nekaj pesnikov, ki imajo pogoste stihoklepske izbruhe.



Zastavica

Sašo Zorc

Poslano:
16. 04. 2015 ob 19:31
Spremenjeno:
16. 04. 2015 ob 17:31

Spoštovani Polde, hvala za obširen komentar.

Zastavica

Magnezij

Poslano:
17. 04. 2015 ob 07:47
Spremenjeno:
17. 04. 2015 ob 05:47

Ah, malenkost, saj ni nevemkakao obširen za takšnega skribomana, kakor sem jaz.

Sem potihem upal, da bo še kdo kaj pridal o borbi z lastnimi besedami in melioriranju t.i. navdiha.

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
23. 04. 2015 ob 20:31
Spremenjeno:
23. 04. 2015 ob 18:31

Zanimiva pesem o vlečenju muze za lase :)))

Hec. Pravzaprav pesem vredna izpostavitve zaradi bogatega besednjaka, ki ni kar tako, ampak stvari logično vleče. Fajn pesem, ker obsega dobršno mero samokritičnosti in ironije in le zato, ker pesem berem kot prvoosebno izpoved, lahko kot bralka v njej vidim tudi sebe. Na vsak način bi bilo vakomur drugemu (razen sebi, seveda) žaljivo reči stihoklepec.

;)LP, Lidija

PS: ponarejenih hisperjih (hipsterjih???) v krznenih kapucah mejd in čajna





Zastavica

Sašo Zorc

Poslano:
24. 04. 2015 ob 07:49
Spremenjeno:
24. 04. 2015 ob 06:27

Lepa hvala, Lidija, za izkazano pozornost. Pravzaprav je bilo, ob pozornem branju, to "stihoklepljenje" nedvomno namenjeno le prvoosebni izpovedi in se nikakor ni nanašalo na kogar koli drugega, ki mu je vezenje stihov najnežnejši izliv svojih tankočutnih in blagodejnih občutij, katera s kakšnim grobim "stihoklepstvom" nimajo nikakršne zveze. 

Lp Sašo

P. S: Lidija, prosim za popravek. Seveda tisti lapsus: Hipsterjih

Zastavica

pi - irena p.

Poslano:
24. 04. 2015 ob 18:09
Spremenjeno:
24. 04. 2015 ob 16:09

Čestitke :)

i.

Zastavica

Sašo Zorc

Poslano:
25. 04. 2015 ob 08:10
Spremenjeno:
25. 04. 2015 ob 06:10

Prav lepa hvala, Pi! :-)

Lp Sašo

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Sašo Zorc
Napisal/a: Sašo Zorc

Pesmi

  • 15. 04. 2015 ob 11:36
  • Prebrano 963 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 420.3
  • Število ocen: 14

Zastavica