Mostovi
Sva gledala
pred sabo
zrahljan most
spenjava s pogledom
veževa tkiva
da ostaneta najin most
do jutrišnjega dne.
Za najinim hrbtom
so se polomile deske
ki so dolgo trmoglavile
nad deročo vodo.
Zdaj jiih nosi veter
in drži nad gladino.
S pogledom jim dajeva slovo.
Novi most
mora biti trdnejši
več jih mora naredit
da bo dolgo držal
in naju pripeljal
na drugo stran.
Tam kjer sva oba.
Na varnih tleh,
ki držijo skupaj.
Prispodoba se iz pesmi izvija
resnico čustev ne izda
a ljubezen, ki še tinja
vajino bliskost prepozna.
Besede so orodje uma
kretnje vsak vid zasledi,
le ljubezen večno slepa
kar začuti ne izpusti.
LP Tomi
Te izpovedne besede so nedvomno čudovit in temeljni aksiom. Ko mu pesnica še v svojstvenem slogu pobrusi robove, ki zapirajo vhod do njega srži, zažari ta svet primarne resnice v vsem svojem sijaju.
Lp Sašo
Pozdravljen Tomi,
tvoji pogledi
na mene zrela leta
upočasnjujejo
zakrknjen korak.
Se hrabrim
a še pred tem zaspim.
Želim ti vse lepo.
Lp, hope
Dober večer Sašo,
je izpovedna pesem ja. Meje so čedalje bližje da noga korak naredi.
Bodi lepo.
Lp, hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
- 30. 12. 2014 ob 00:21
- Prebrano 911 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 114.5