Sonce mi daj ki sije z tvojih oči,
luno ko ti poljublja obraz.
Zvezde, iskre med najinimi dlanmi.
Zoro in sončni zahod s teboj bi imel
in vesolje, ki ga igrivo razkrivaš.
Vso se mi daj, ti me že imaš.
Ne, ne... po moje si se ti s tovrstno romantiko že kar dobro odžejal. Pa še nam si privoščil čašico tega čarobnega eliksirja. Uf, kako paše!
lp
Poslano:
30. 12. 2014 ob 08:44
Spremenjeno:
30. 12. 2014 ob 10:31
eden od smrtnih grehov,,,,kritikastov:) pesmica je namreč moja, naslov pa njihov, sledi še napuh in tako dalje.
glede mojega svetovnega nazora pa:
imam temeljito krščansko vzgojo....z župnikovimi rokami med nogami in katehetkinjo v negližeju.
Blagor njim ki delajo v Gospodovem vinogradu. Zato pa v župnikovem rabutam grozdje.
(Včasih semeniščna vzgoja zelo pomaga,.)
srečo, kaj ni, da se takih stvari dejansko ne more dat. in da se jih samo vzame.
?
pesem je zaradi naslova jasen nazor. Brez čestitk, se tudi lahko dela, a ne?
dosti lažje je brez njih, vsaj ne čutiš obveznosti ... se pa zabavam....:) in to je to kar šteje :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: srecok
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!