DVE USAMLJENOSTI

 

Sama sam posle tvoje ljubavi
Potpuno
Kao dvojica strašnih koje ne prati niko:
Bog u Njegovoj nepogrešivosti
I đavo u svojoj pogrešnosti
Postojim u svoje dve usamljenosti
Ljudskoj i ženskoj
I tražim opravdanje za trajanje
 
Priznajem
Ljudska je postojala i pre tebe
( i postojaće uvek )
Pesnici se rađaju kao polubogovi
I mogu delimično sami
U društvu rečnog kamenja koje im govori
O postojanosti i o prolaznosti
Jezikom vode razumljivim mudracima
O neophodnosti življenja
I neizbežnosti umiranja
 
Ali sada
U ovoj ženskoj usamljenosti
Ogroman prazan prostor unutar mene
Uvećao se do nemerljivosti
S kraja na kraj šupljeg vremena
I sama sam samo šupljina
U mozgu i materici
Postavljam pitanja svrhe svojoj usamljenosti
O svom neživljenju i neumiranju
I nema odgovora ni na šta
Ni od Boga u duši
Ni od đavola u telu
Ostavili su me i oni

nenamiljanovic

Komentiranje je zaprto!

nenamiljanovic
Napisal/a: nenamiljanovic

Pesmi

  • 06. 12. 2014 ob 09:19
  • Prebrano 785 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 147.34

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!