ja kva pa je to, ne razmem, a ni poražena, ker si dovolj močna?  zakaj  pa potem čeprav?

ok, zgoraj se hecam . :) 

Kljub temu, da si se le hecal, si spodbudil mojo tuhtajočo betico in odločila sem se za manjšo spremembo zadnjega verza. Namreč, res je mogoče malo preveč dvoumno - sicer nimam nič proti kančku dvoumnosti, ampak zdi se mi, da zdaj tudi celota nekako bolje zveni.

Torej, zadnji verz sem zdaj spremenila iz ji priznam poraz v priznam svoj poraz.

uh, meni je bila pa ravno prejšnja, dvoumna verzija taka, da se je dalo videti vraga in pol. Res sem se le hecal.

Lp

Žal te moram razočarati, meni je moja zadnja verzija bolj všeč.

Sicer pa je vedno zanimivo, kaj vse lahko nekdo vidi, da ne rečem, začuti, ob le nekaj vrsticah in kako zelo hitro za nekoga neka pesem ob eni sami spremenjeni besedici izgubi prvoten pomen, medtem ko ta ista sprememba za nekoga drugega pomeni najdeno izgubljeno nit, ki celotno pesem ''drži skupaj''. V kratkih pesniških oblikah je to še toliko bolj očitno.

mislim da dvoumnost ostane.... zaradi besede čeprav...... prostovoljno premagana je isto kot zmagala.... in dvoumnost Tema kot nekaj nasprotnega Svetlobi, ali pa tema kot čas prostor za kaj..... ja kaj češ tud pri meni je ta tema precej izrazita.

jp, se moram popravit. 

ker mi je prva še živo migotala, sem drugo sprva površno prebral. tudi ta se mi zdi ravno tko pregnana in mi ni nič manj všeč. lepo ju je prebrati skupaj, čeprav sta si dovolj narazen.

če ju primerjam, bi rekel, da je druga pomirjujoča, zmaga pa bolj čista.
tako ju vidim, razlaganje pa bi bilo neprimerno.
mislim pa, da se ne motim, da je vse premišljeno, na svojem mestu, in da se tega ne da brati na prvo žogo.


lp

To ni haiku. Mimesis, za haiku ni dovolj šteti verze.

Je pa Kerstin izumila kratko obliko, ki vsebine ne omejuje tako kot haiku, to je brahek.

LP, mcv

srecok in bingo star, me veseli, da vama je všeč tudi nova različica. Glede razlaganja bi rekla - ne da je neprimerno, temveč je predvsem nepotrebno. Zato se tudi sama izogibam pojasnjevanju svojih pesmi. Koliko gre tu za premišljenost in koliko za nekontroliran vzgib, da nekaj napišeš, to je vedno vprašanje. Vsekakor gre pri pisanju in pravzaprav kakršnemkoli ustvarjanju za kombinacijo enega in drugega. Nimam pa nadzora nad tem, kaj kdo vidi v pesmi, saj vendar ni tako zelo preprosto odmerjati stopnjo dvoumnosti in vtis, ki ga bo napisano pustilo na nekom. Sem pa bila kar presenečena nad odzivom.

modricvet, zavedam se, da je ta moj poskus haikuja vsebinsko bistveno drugačen od klasičnega in nima čisto nič opraviti s tradicionalno motiviko haikuja. Tu se pač pri vsebini nisem želela omejevati. Odločila sem se, da - vsaj kar se tiče vsebine - ostanem zvesta prvotnemu občutku, pesem pa preprosto preoblečem v haiku.