V noči se mraz potegne vase

in toplina zaveje med pregibe utrujene zavesti.

Na prazno paleto izlijem barve.

Iz polteme se počasi razleze znani vonj.

Všeč so mi tvoji rjavi lasje.

S prsti nežno popravim koder,

ki ti sili v oči.

Zasidrana v mir 

bolščim v sredo zelenega pogleda,

sledi mi in toplo seda name

na vrat, na prsi, rame-

v gostobeseden dotik. 

Kot meglica se dvignejo valovi hrepenenja 

ko me, kot že tisoč krat poprej

potegneš v rdeči poljub.

Ledeno jutro bo spet vreščalo zgodbo

o drevesu, ki je podleglo v napačno smer.

Neni