Trgam usnjeni podplat,
izdržljivost ne popušča,
iz leta v leto bolj prožen je korak,
ki nosi me po svetu na sanjavih rokah.

Podplati drobijo pesek pod seboj
ujame se, počasi trga,

cefra in grize ga povsod,
a se ne da, pot pelje ga povsod.

Kovinski mlini ga drobijo,
ječanje para ti srce, ko ljudje si ga lastijo
in podajajo v dlani.

Ponos zelo trpi in upanje bledi,
ker moj podplat močno trpi
bom počistila pesek iz oči....

nena