venec

utihnile so
 
ali pozabljam
da so strune
moje biti
in ne le besede
brez vrednosti
 
je kot da jih ni več
kot da niso bile moje

tiho veslam
preveč tiho
držim vesla

svetleje je
a čudno
tema se gosti

kot da še nočem
iz sence
in se držim
obraza
ki mu manjka srce
 

 

li

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Poslano:
23. 11. 2014 ob 02:52

Fino, morda je le uvod malo preveč hermetičen. KDO/KAJ so tiste, ki so utihnile?

Zastavica

li

li

Poslano:
23. 11. 2014 ob 05:29

Pozdravljena Aleksandra

Utihnile so misli, besede, zgodbe iz fotografij... 

lp  li

Zastavica

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Poslano:
23. 11. 2014 ob 14:48

No, fino bi jih bilo vkomponirati v pesem ... Tudi če ne našteješ vseh ali jih povzameš z metaforo. 

Zastavica

li

li

Poslano:
23. 11. 2014 ob 16:31

Poskušala sem. Kaj praviš Aleksandra?

lp  li



Zastavica

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Poslano:
23. 11. 2014 ob 16:52

Fajn! Samo zadnje tri verze bi jaz odstranila, ker je bil zaključek, tak kot je bil, odličen.

Zastavica

li

li

Poslano:
23. 11. 2014 ob 16:54

Odstranila sem zadnje verze.

Hvala


lp  li

Zastavica

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Poslano:
23. 11. 2014 ob 21:21

Spominja me na Facing the shaddow Patricka Carnesa. Odlična psihoterapevtska knjiga. Ah, biti brez srca! To je vendar smrt, v vseh smislih. Ven iz sence! In vesla naj zapojejo, zatulijo, ZAGRMIJO!

Odlično ubesedeno.

Zastavica

Andrejka

Poslano:
23. 11. 2014 ob 21:48

Čestitam za res dobro pesem,li.

Lp A

Zastavica

li

li

Poslano:
24. 11. 2014 ob 05:55

Aleksandra hvala za podčrtanko in komentar.

Andrejka tudi tebi hvala.


Lp


li

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

li
Napisal/a: li

Pesmi

  • 22. 11. 2014 ob 12:02
  • Prebrano 951 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 578.71
  • Število ocen: 17

Zastavica