
Čakal sem
umiral vsak dan po malem
skrbno negoval spomine
priklenil se na najmanjšo drobtinico upanja
sanjal največkrat z odprtimi očmi
napenjal ušesa za tvoj korak
oči so si tako močno želele
da sem v vsakem bitju
mislil da vidim tebe
ti pa si hranila vse to skupaj
a le z besedami
dotik je bil le beseda
poljub le beseda
ti in jaz
majhna sobica
samo besede
nič več kot to
in požiral sem jih
bile so kot najlepša pesem
danes pa je tiho zaprla oči.
Iskrena izpoved, otožna in morda še upanje.
lp, ajda
Ajda lepo pozdravljena in hvala ti, glede upanja pa ...
Igor
Žalostna, a vendar zelo lepa...tale del mi je še posebaj všeč:
"priklenil se na najmanjšo drobtinico upanja
sanjal največkrat z odprtimi očmi"
Lepo te pozdravljam,
petja
Petja pozdravljena in hvala ti in lepo bodi.
Igor
Hudomušno: če bo to mučno stanje še trajalo, bom o vama začel pisati sočutne pesmi.
Res je nastalo kar nekaj fajn, pa tudi hecnih prostodušnih p.,
samo doklej bo še šlo.
Lp
Helou Polde, ja je pač tak kot je in če boš kako napisal glej da bo happy konec :)
Igor
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: igor žuravlev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!