Prevod dela: ipso facto
Avtor izvirnika: mirkopopovic
pozno
nekega dne
bova stopala
po zgubanem obličju
po prahu
presušenih izvirov
morda bo dih vetra
pogasil žejo, obljubljal cepetanje
z zvonkim glasom
po poti do itake
pozno
nekega dne, ko okostenijo
vozli srca
in se končajo vse gostije
bodo skozi temne hoste
molčali najini stavki
leta bodo pozabila
zakaj sva se ustavila
pod starimi trepetlikami
kjer žubori tesnoba
kjer diši rožmarin
morda na najino barko
ne bova vkrcala obrisov
oddaljenega časa
ne občutila
poznih zvokov vetra na zmečkanih
obrazih, na ranah
in profilih
toda tudi takrat bova vprašala
kam gresta vzglavji,
kam naju
odnašajo valovi
urednica
Poslano:
28. 08. 2014 ob 09:13
Spremenjeno:
28. 08. 2014 ob 17:58
odličen prevod, razen tegale:
ali ćemo i tada pitati
kamo idu uzglavlja:
"kam ??prideta? vzglavji"
Menim, da boš sam našel bolj adekvatno rešitev, Marko!
LP, L
Hvala, Lidija! Sem vesel, če me kdo opozori na morebitne "prekrške" : : )
Sem popravil v gresta.
Lp, Marko : )
Lepo je, da skozi tvoje oči-dobre prevode, lahko popolneje razumem pesmi, katerih se zaradi premalega znanja jezika včasih niti ne lotim brati, ker vem, da ne bom prišla do samega srža vsebine.
::) hvalaaa
lp
Hvala, Lidijama : ) Prvi za podčrtanko, drugi za branje mojih prevodov : )
Vsekakor me veseli, da lahko s prevodi vsaj malo približam izvirno poezijo tistim, ki morebiti ne dojamejo celotne razsežnosti posamezne pesmi.
Lp, Marko : )
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Marko Skok - Mezopotamsky
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!