Ni noči,
je samo čas za spanje.

Na usločeni rjuhi nad lučmi
valovijo meglenice v domišljiji.
Rišem pinije in ciprese,
olepšan gaj v zrcalnem nebu.

Iz dlani rastejo debla
z razbrazdanim lubjem;
med njimi korzo nemih melodij.

Nekdo hiti.
Nemir.

Kdor je zaspal, bo spal za vedno.
Ne sliši blagih glasov
pojočih pogovorov dreves,
ne lovi velikega medveda
v visokem gozdu.

V poznem večeru so misli
zgolj odslikava spokoja
introspekcije duše.

Nikar ne spi,
noč je.

Žiga Lovšin - Lothlorien