Le obstanem kot si napisal ti v svoji prvi vrstici in ... uh ... besede ne gredo na plan ...

rekla bom le, poklon za čudovitje!

lp, ajda

Pozdravljen, Lothlorien, videti je, da zadnje čase posvečaš skrb iskanju izrazov, ki bi opisali vsakdanje in nepomembne detajle z vso potrpežljivostjo, natančnostjo in izvirno. To ti tudi uspeva! Pesmi kar nekako izštrlijo, moraš jih večkrat prebrati, da dojameš slike in občutja.

Pri tej pa bi vseeno predlagala, da zadnjo kitico, v kateri imaš dolg vrinjen stavek, nekoliko poenostaviš (narediš krajše miselne ceote), da bo učinkovitejša. Kaj meniš?

Lp, Ana

Takile opisi, ki jih zadnje čase pretipkavam v new text document in jih copy-paste-am na tale portal, so percej pod vplivom Eugenia Montaleja in Jauna Ramona Jimeneza, ki ju trenutno veliko prebiram. No, zdaj bom počasi preklopil na spoznavanje Pabla Nerude. (ja, res je, doma imamo skoraj celotno zbirko nobelovcev :))

Bom spremenil zadnjo kitico, da vidimo, kakšen bo učinek ... Mogoče nekaj takega:

In jaz? Grem, da to ohranim,
in se v zavesti na to blizko
daljno potovanje
zmaknem.