Upam, da ni nič narobe, če tu odložim Skoraj dodelano pesem, ki sem jo ponovno izbrskala v arhivu.
Najprej sem jo dala med neobjavljene, rada bi jo namreč še parkrat prebrala, preden jo objavim.
Bratec joka
v otroški košari
joka malček
mala ga ziba
tiho mu prigovarja
bodi priden
prosim
ne jokaj
nič ne zaleže
dete se vedno bolj dere
deklica stopi v kot
izza vintole*
vzame šibo
trdno jo prime
z obema rokama
in začne ihtavo udarjati
ob rob košare
prestrašen dojenček
utihne
z dvorišča
prihiti mama
vzame ji šibo
ne smeš ga tepsti
lahko ga ubiješ
vintula* - posebna miza na njej so mesili kruh (imela je poseben predal za shranjevanje)
Za enkrat toliko:) Upam, da mi ne zbeži;)
Lp, Lea
O, hvala, Ana! Ja, prav imaš (včasih berem in berem, pa ne opazim). Tako:
Detelja
otroka sedita ob mizi
deček iz vžigalic sestavlja
rimske številke
za trenutek zakinka
nato strese z glavo
in zazeha
kod hodita tako dolgo
do noči so delali na vrtu
potem so se ob večerji zaklepetali
reče deklica in po premolku doda
saj veš teta Ani tako rada govori
na steni brli petrolejka
šibka svetloba dobiva
rumenkast pridih
tema se potuhne
iz kotov prežijo
sence
ura na uteži zahrka in odbije enajst
kmalu potem se odprejo vrata
na pragu se pojavi oče
tik za njim še mama
ki hlastno sprašuje
ali sta poskrbela za živali
sva
pohiti deček
kokoši so zaprte
živino sem nakrmil s senom
in jo še pred temo odgnal k potoku
da se je napila
na molžo nisem pozabila
nestrpno vskoči deklica
in detelje sem nakosila tolikooo
da je bo še za jutri dovolj
to zadnje pri mami sproži ploho preglasnih besed
nejevoljno zmiguje z glavo in
jih pridnici nekaj naloži na rit
oče se molče umakne spat
mama še dolgo jamra
kaj naj zdaj
z uvelo deteljo
ne morem nafutrat* prašiča
Sedaj naj še kakšen dan odleži tu, potem jo objavim.
Lp, Lea
Pa je tudi Detelja prišla na vrsto za objavo.
http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/122720/hisa_ob_potoku_31_-_detelja#komentar198560
Zdaj ostaja samo še Krompir.
Lp, Lea
Poslano:
15. 06. 2017 ob 22:04
Spremenjeno:
15. 06. 2017 ob 22:24
Ne ostaja samo Krompir, ampak tudi Furja (in morda še kaj).
Lp, Lea
Kolikor sem preverila sta ti dve še za dodelati.
In da ne pozabim (7) Nona Nanca in (20) Detelja.
Poslano:
05. 08. 2017 ob 21:19
Spremenjeno:
05. 08. 2017 ob 21:27
Furja
Poslano:
14. 11. 2017 ob 21:40
Spremenjeno:
14. 11. 2017 ob 21:47
Poslano:
15. 11. 2017 ob 21:04
Spremenjeno:
15. 11. 2017 ob 21:09
Tako, zdaj pa zares manjkajo samo še tisti drobni popravki ... počasi jih najdem :)
Furja
zrak zatrepeta
skozi veje zažvižga veter
iz hiše se zasliši prepir
na pragu se pojavi deklica
za trenutek se ozre nazaj
potem steče čez dvorišče
skrije se za živo mejo
nad zahodom sekajo strele
nato se ulije
vištaljica*se lepi na drobno telo
srage modro obarvane vode
polzijo po nogah in ponikajo
v za številko prevelikih čevljih
mala zatrepeta od mraza in
se privije ob deblo nedorasle jablane
trmasto si prigovarja
zmorem
od hiše zasliši klice
le iščite me
prav vam je
boste že videli
jokali boste
ko me ne bo več
ob prvem mraku jo najde teta
deklica ne ugovarja
ko jo odpelje v hišo
mama ji v škafu
pripravi toplo kopel
potem jo ovije v veliko
flanelasto brisačo
in brez besed
stisne v naročje
Morda kaj pripomniš, Ana. Hvala!
Lp, Lea
Spet eden lepih izluščenih spominov ... Hm, mogoče ta dodani verz - iz hiše se zasliši prepir - ni najboljša rešitev - res smo prej ugibali, kaj je mala zamerila, da je tako besna, ampak mogoče bi bilo boljše kaj konkretnega (nekaj, kar so ji rekli, preden je odšla?).
Lp, Ana
Hvala, Ana! Dober nasvet, tega se ne bi prav kmalu domislila. Razmislim, kako spremenim ... zakaj se je šlo vem, rivalstvo :)
Lp, Lea
Pesem naj bi šla približno tako:
Furja
zrak zatrepeta
skozi veje zažvižga veter
iz hiše se zasliši
tiho smrklja
še odgovarjala mi boš
poglej Borisa
on vedno vse poje
na pragu se pojavi deklica
za trenutek se ozre nazaj
potem steče čez dvorišče
skrije se za živo mejo
nad zahodom sekajo strele
nato se ulije
vištaljica*se lepi na drobno telo
srage modro obarvane vode
polzijo po nogah in ponikajo
v za številko prevelikih čevljih
mala zatrepeta od mraza in
se privije ob deblo nedorasle jablane
trmasto si prigovarja
zmorem
od hiše zasliši klice
vedno Boris
on je majhen
on je priden
on ni špurlev*
le iščite me
prav vam je
boste že videli
jokali boste
ko me ne bo več
ob prvem mraku jo najde teta
deklica ne ugovarja
ko jo odpelje v hišo
mama ji v škafu
pripravi toplo kopel
potem jo ovije v veliko
flanelasto brisačo
in brez besed
stisne v naročje
Uporabila bi narečno besedo:
špurlev = izbirčen, tudi neješč
Bi pa potem skoraj morala spremeniti vištaljico v oblekico ali obleko, da ne bo preveč narečnih besed.
Pesem moram še popiliti, predvsem zadnjo kitico, a naj bo za nocoj dovolj.
Lp, Lea
Poslano:
17. 11. 2017 ob 22:32
Spremenjeno:
17. 11. 2017 ob 22:34
Tako, zdaj pa branje in drobni, zelo drobni popravki. Malo razmišljanja o obeh narečnih besedah :) Špurlev se mi zdi nujno, da ostane. Vištaljica, pa je tako lepa.
Morda: na prag plane deklica?
Furja
zrak zatrepeta
skozi veje zažvižga veter
iz hiše se zasliši
tiho smrklja
še odgovarjala mi boš
poglej Borisa
on vedno vse poje
na pragu se pojavi deklica
za trenutek obstane
ozre se nazaj
potem steče čez dvorišče
skrije se za živo mejo
Boris
vedno Boris
on je majhen
on je priden
on ni špurlev*
nad zahodom sekajo strele
nato se ulije
vištaljica*se lepi na drobno telo
srage modro obarvane vode
polzijo po nogah in ponikajo
v za številko prevelikih čevljih
mala zatrepeta od mraza in
se privije ob deblo nedorasle jablane
trmasto si prigovarja
zmorem
od hiše zasliši klice
le iščite me
prav vam je
boste že videli
jokali boste
ko me ne bo več
ob prvem mraku jo najde teta
deklica ne ugovarja
ko jo odpelje v hišo
mama ji v zato namenjenim škafu
pripravi toplo kopel
skrbno jo namili
in izplakne z nekaj lončki mlačne vode
potem jo ovije v veliko
flanelasto brisačo
in brez besed
stisne v naročje
Hvala! Lp, Lea
Par popravkov ... mislim, da jih še nekaj bo, a ne želim prehitro spreminjati pesmi.
Še vedno sem v dvomu okrog "pojavi" in "plane", morda se mi ponudi še tretja varianta. Tudi okrog obeh narečnih besed še razmišljam. Pri škafu mi tudi ni povsem jasno, kako bo na koncu napisano.
Za prvo kitico bi bila rada, da je nekoliko "hitra"/"odrezava", kot je hitro dogajanje, ki ga opisujem. Za zadnjo, pa bi rada, da je "umirjena", ko je bilo mirno dogajanje. Morda hočem preveč?
Trenutno gre pesem tako:
Furja
zrak zatrepeta
skozi veje zažvižga veter
iz hiše se zasliši
tiho smrklja
še odgovarjala mi boš
poglej Borisa
on vedno vse poje
na pragu se pojavi deklica
za trenutek obstane
ozre se nazaj
potem steče čez dvorišče
skrije se za živo mejo
Boris
vedno Boris
on je majhen
on je priden
on ni špurlev*
nad zahodom zasekajo strele
nato se ulije
vištaljica*se lepi na drobno telo
srage modro obarvane vode
polzijo po nogah in ponikajo
v za številko prevelikih čevljih
mala zatrepeta od mraza in
se privije ob deblo nedorasle jablane
trmasto si prigovarja
zmorem
od hiše zasliši klice
le iščite me
prav vam je
boste že videli
jokali boste
ko me ne bo več
ob prvem mraku jo najde teta
deklica ne ugovarja
ko jo odpelje v hišo
mama v nizkem škafu
pripravi toplo kopel
malo skrbno namili in
izplakne z nekaj lončki mlačne vode
potem jo ovije v veliko
flanelasto brisačo
in brez besed
stisne v naročje
Hvala! Lp, Lea
Glede narečnih besed: lahko ohraniš vse, saj vedno na koncu zapišeš tudi slovarček - zdi se mi dragoceno, da se v okviru knjižnega jezika ohranjajo tudi izrazi, povezani s spomini in preteklostjo (kjer še ni bilo vse posplošeno) in na poseben način dodajajo pesmi čas dogajanja. Glede tempa nisi prezahtevana - saj veš: kratki odsekani verzi ga pospešijo ... Glede zaključka: morda sem se samo preveč navadila (navezala) na prejšnjo varianto, da se mi ta ne zdi tako dobra (kljub temu, da je morda bolj natančna).
Lp, Ana
Poslano:
19. 11. 2017 ob 23:16
Spremenjeno:
19. 11. 2017 ob 23:29
O, hvala!
Vesela sem za ti narečni besedi. Prav manjkali bi mi.
Če na hitro poskusim popraviti:
Furja
zrak zatrepeta
skozi veje zažvižga veter
iz hiše se zasliši
tiho smrklja
še odgovarjala mi boš
poglej Borisa
on vedno vse poje
na prag plane deklica
za trenutek obstane
ozre se in
steče čez dvorišče
skrije se za živo mejo
Boris
vedno Boris
on je majhen
on je priden
on ni špurlev*
nad zahodom zasekajo strele
nato se ulije
vištaljica*se lepi na drobno telo
srage modro obarvane vode
polzijo po nogah in ponikajo
v za številko prevelikih čevljih
mala zatrepeta od mraza in
se privije ob deblo nedorasle jablane
trmasto si prigovarja
zmorem
od hiše zasliši klice
le iščite me
prav vam je
boste že videli
jokali boste
ko me ne bo več
ob prvem mraku jo najde teta
deklica ne ugovarja
ko jo odpelje v hišo
mama ji v škafu pripravi
toplo kopel
potem jo ovije v veliko
flanelasto brisačo
in brez besed
stisne v naročje
Sedaj sem skoraj zadovoljna, le prvi verzi druge kitice, me še vedno ali celo še bolj motijo.
se pojavi? plane? priteče?
Razmislim, prej ali slej najdem rešitev.
Lp, Lea
Poslano:
20. 11. 2017 ob 21:42
Spremenjeno:
20. 11. 2017 ob 23:30
Tako, sinoči sem vse pomešala, slabo prepisovala, popravljala in naredila še več napak.
Furja
zrak zatrepeta
skozi veje zažvižga veter
iz hiše se zasliši
tiho smrklja
še odgovarjala mi boš
poglej Borisa
on vedno vse poje
na prag plane deklica
za trenutek obstane
ozre se nazaj
potem steče čez dvorišče
skrije se za živo mejo
Boris
vedno Boris
on je majhen
on je priden
on ni špurlev*
nad zahodom zasekajo strele
nato se ulije
vištaljica*se lepi na drobno telo
srage modro obarvane vode
polzijo po nogah in ponikajo
v za številko prevelikih čevljih
mala zatrepeta od mraza in
se privije ob deblo nedorasle jablane
trmasto si prigovarja
zmorem
od hiše zasliši klice
le iščite me
prav vam je
boste že videli
jokali boste
ko me ne bo več
ob prvem mraku jo najde teta
deklica ne ugovarja
ko jo odpelje v hišo
mama ji v škafu pripravi
toplo kopel
potem jo ovije v veliko
flanelasto brisačo
in brez besed
stisne v naročje
Sedaj pesmi pustim nekaj dni, da se umedi.
Hvala!
Lp, Lea
Popravila sem prvo kitico (le droben popravek) in velik del druge. Zdaj se mi zdi veliko bolje, drugo sedaj lahko berem hitro, odsekano, kar ustreza dogajanju.
Furja*
zrak zatrepeta
veter zažvižga skozi veje
iz hiše se zasliši
tiho smrklja
še odgovarjala mi boš
poglej Borisa
on vedno vse poje
ven plane deklica
obstane
ozre se
stisne pesti
steče čez dvorišče
skrije se za živo mejo
Boris
vedno Boris
on je majhen
on je priden
on ni špurlev*
nad zahodom zasekajo strele
nato se ulije
vištaljica*se lepi na drobno telo
srage modro obarvane vode
polzijo po nogah in ponikajo
v za številko prevelikih čevljih
mala zatrepeta od mraza in
se privije ob deblo nedorasle jablane
trmasto si prigovarja
zmorem
od hiše zasliši klice
le iščite me
prav vam je
boste že videli
jokali boste
ko me ne bo več
ob prvem mraku jo najde teta
deklica ne ugovarja
ko jo odpelje v hišo
mama ji v škafu pripravi
toplo kopel
potem jo ovije v veliko
flanelasto brisačo
in brez besed
stisne v naročje
Ugotovila sem tudi, da imam 3 narečne besede (še naslov) ki se mi zdi pravi in ga ne bom spreminjala. Zato bo v slovarčku prostor za 3 narečne izraze.
Ana, vesela bom, če mi napišeš, kaj si o popravkih misliš. Hvala!
Lp, Lea
Lea, v pravo smer si razmišljala in popravila pesem, zdi se mi dokončana. Pa tebi?
Lp, Ana
Ana, tako lepo je delati na pesmi, ko mi ti pomagaš. Hvala!
Ja, mislim, da je pesem dodelana.
Sedaj moram poskrbeti za slovarček, kar ne bo težko (v naslednjih dneh, morda že jutri, ga napišem). Potem pesem objavim.
Lp, Lea
Pa mi je uspelo.
slovarček:
furja – jeza, besnenje, tudi človek nagle jeze …
špurlev – izbirčen, neješč …
vištaljica – obleka
Lp, Lea
Pozdravljena Ana, vedno znova se vračam, morda se v meni oglaša haikuistka, ona bi za oglašanje vetra izbrala med: hrumi, buči, rohni (pred nevihto se pojavljajo močni sunki vlažnega vetra). Takrat ne slišimo žvižgov. Burja žvižga, ko se vrtinči skozi zimsko jasnino.
Furja*
zrak zatrepeta
veter zahrumi skozi veje
iz hiše se zasliši
tiho smrklja
še odgovarjala mi boš
poglej Borisa
on vedno vse poje
ven plane deklica
obstane
ozre se
stisne pesti
steče čez dvorišče
skrije se za živo mejo
Boris
vedno Boris
on je majhen
on je priden
on ni špurlev*
nad zahodom zasekajo strele
nato se ulije
vištaljica*se lepi na drobno telo
srage modro obarvane vode
polzijo po nogah in ponikajo
v za številko prevelikih čevljih
mala zatrepeta od mraza in
se privije ob deblo nedorasle jablane
trmasto si prigovarja
zmorem
od hiše zasliši klice
le iščite me
prav vam je
boste že videli
jokali boste
ko me ne bo več
ob prvem mraku jo najde teta
deklica ne ugovarja
ko jo odpelje v hišo
mama ji v škafu pripravi
toplo kopel
potem jo ovije v veliko
flanelasto brisačo
in brez besed
stisne v naročje
Upam, da je pesem sedaj zares končana. Lp, Lea
Komentiranje je zaprto!