Nekaj čudovitih in pretresljivih prispodob, ki jih bi ponekod nekoliko poenostavila, konkretno: "sence se opogumijo s prihodom oblakov" in "kriki stiske odmevajo v praznini". Prva ne more več vzbujati podobe in občutja, ker si je v tem primeru težko predstavljati povezavo med sencami in oblaki; raje razmišljaj tako, da oblaki preženejo sence (ali se sence spremenijo v oblake, npr.). Že "kriki stiske odmevajo" je obloženo, ko dodaš še "praznino", pa je podoba zaradi prenapolnjenosti izpraznjena; bolje: "da kriki stiske ne odmevajo" ali "da so kriki stiske brez odmeva" ali kaj takega. Odločitev je tvoja, lahko je tudi čisto drugače, samo sugeriram in ti želim še "milijonov iglic" lepih pesniških utrinkov, Sara

Pozdravljena Sara, najprej najlepša hvala za tvoj komentar :)

Malo sem razmišljal in vrstici spremenil takole :

˝in tema se pojavi s prihodom oblakov˝, kar leti na to, da noč postane temna šele takrat, ko jasnino zvezd/lune prekrijejo oblaki. (v prvi vrstici namreč govorim o jasni noči).

˝ko kriki stiske zapolnijo praznino˝, kar pa je mišljeno v smislu, da neko praznino v tebi zapolnijo tvoji lastni kriki stiske. Nisem vedel točno, kako naj to preoblikujem, saj sem hotel obdržati stisko in krike, ki pridejo z njo.

Hvala še enkrat za predloge in popravke!

LP

Krasno - tema je tukaj veliko bolj na mestu! Morda samo raje: "in tema privabi oblake"? Drugi popravek pa je super! Pozdravek, Sara

Hmmm, mogoče bi lahko vrstico obrnil nekako drugače, ampak želel sem poudariti to, da tema postane šele takrat, ko se pojavijo oblaki. Tukaj je mišljeno predvsem tako, da ko se ti v življenju zgodi nekaj slabega (torej oblaki, na katere sam ne moreš vplivati) pride skupaj z njimi neka stiska duha (torej tema). Lahko bi rekel tudi, da ko ti jasno noč (neko normalno življenje) prekrijejo oblaki (npr. smrt nekoga, razpad zveze, izguba službe),se ti posledično stemni. Nisem prepričan kako bi delovalo, če bi besedi obrnil drugače, da je najprej tema, potem pa šele oblaki?

Mogoče bi delovalo, če bi zgolj obrnil stavek: ˝in s prihodom oblakov se stemni/ in s prihodom oblakov se pojavi tema/ in s prihodom oblakov se naredi tema.˝ ali ˝in šele oblaki prinesejo temo.˝ ?

LP

Ja, seveda lahko - meni osebno je lepše "privabiti" kot "prinesti", se pravi: "oblaki privabijo temo", kar se mi ne zdi v neskladju z zgoraj napisanim; tudi "za oblaki vedno pride tema" kot parafraza: "za dežjem vedno posije sonce", npr. Odločitev pa je, jasno kot tema, tvoja, Sara

Hvala za idejo ... bom potem napisal kar:

˝in šele zavesa oblakov privabi temó.˝ Na tak način bom ohranil prvotno bistvo, pa še zven verza je res nekoliko lepši, kot z besedo ˝prinesti˝. Sprašujem se zgolj, ali je beseda ˝šele˝ v stavku na mestu, ali je mogoče popolnoma nepotrebna?

LP

"Šele" je nepotreben, drži. Kakor tudi akcent nad o ("temo"), razen če si izrecno želiš, da bi bil tam; naglas je tu namreč dubleta, se pravi, da je lahko na enem ali drugem zlogu. In glede na to, da ni rime, ne vidim potrebe po opozarjanju. Ni pa nič usodnega, če je :). In potem bo super, Sara

Sem resno premleval ali bo ˝šele˝ sploh potreben, vendar se mi je vseeno zdelo pametno, da vsaj vprašam/opozorim na to. Tudi za akcent nad temo nisem prepričan, zakaj sem ga sploh uporabil ... Pesem sem popravil in upam, da bo v taki obliki sedaj nekoliko boljša. Hvala še enkrat za nasvete!

LP

Ko "volkovi tulijo potihem" in tvoje veke postanejo mravljišče tisočerih "iglic", je tesnobno samo za trenutek - ne samo zato, ker sledi podčrtanka, temveč zato, ker so prispodobe stkale lepo pesem, ob kateri bralec začuti "utrip možganov". Naj te še naprej spremlja pesniški utrip, Sara

Hvala!