Pesem.si - francitraven

Moje virtualne pesniške zbirke

Smo dih vesolja, majhen utrip neskončnosti,

ki vsako jutro zacveti v rosi življenja.

V objemu gozda čas ne teče, ampak valovi;

tam vsak vdih postane pesem, ki jo zemlja piše posebej zate.

Ko se dan prevesi v mir, postane tišina kruh za dušo,

mehak odmev vsega lepega, kar si čez dan tiho posejal v srce.

Narava ti ne odgovarja z besedami, temveč s tišino,

v kateri vsako tvoje vprašanje končno najde svoj odmev.

Tudi ko so valovi najvišji in nebo najtemnejše, upanje ne utihne; čaka na trenutek,

ko bo beli golob v besneče morje spustil oljčno vejico miru in vrnil svetu tišino.

Življenje je stkano iz drobnih utrinkov –

kot biseri na nevidni niti, ki zasijejo le za trenutek, a v srcu pustijo večni odtis svetlobe.

Vesolje je pesem neskončnosti, smo kot zvezdni prah,

ki se je prebudil v rosi jutranjega cveta –

nerazdružljivo povezani s plesom galaksij in tihim šepetom zemlje.

Lepota življenja je kot razpiranje cvetnih listov,

vsak dan je priložnost, da zacvetiš …, v svoji milini.