Porekel boš: "Ne vem, kako ...",
in jaz zamáhnila z rokó.
Tako, kot vedno je bilo,
bo tudi, ko bo tu slovo.
In z besedo neizrečeno
bova šla v nerazložéno,
tja, kjer nama bo vseeno,
če sva dvoje ali eno,
če sva svetu le v porog
bila že vse od malih nog ...
In takrat bo rekel Bog,
da zaman sva tekla krog.
Aleksandra Kocmut - Kerstin